Ljubljanska svetniška skupina SMC poziva: Več sredstev za protipoplavno varnost mesta

Ljubljanski svetniški klub SMC je skupaj s članicami in člani organiziral okroglo mizo z naslovom Poplavna varnost Ljubljane. Odziv in udeležba na okrogli mizi, ki jo je vodil poslanec SMC dr. Dragan Matić, sta bila nad pričakovanji, kar kaže, da je poplavna varnost v Ljubljani res pereč problem.

Poslanec Matić je uvodoma poudaril, da si SMC od vsega začetka mandata zavzema za enakomerno kvaliteto življenja v vseh četrtnih skupnostih MOL. Razprava se je nadaljevala s primerom dobre prakse protipoplavnih ukrepov – izgradnje zadrževalnika v Občini Škofljica, ki jih je predstavil župan Ivan Jordan. Poudaril je, da je za uspešno izvedbo tovrstnega projekta potrebno najti soglasje tako znotraj občine kot med različnimi svetniškimi skupinami.

Rok Fazarinc, strokovnjak na področju poplavnih ukrepov, je celovito predstavil poplavna območja v Ljubljani. Opozoril je na 25-letno slabo gospodarjenje in vzdrževanje vodne infrastrukture ter na očitne negativne posledice – poplave, ki pa so bistveno večje od pričakovanih, zaradi t.i. “klimatskih sprememb”. Njegovo priporočilo je bilo, da bi morali v bodoče nadaljevati z Akcijskim programom Vlade RS z izvedbo ključnih točk, ki bodo zmanjšale poplavno ogroženost in izboljšati načrtovanje ter izvedbo protipoplavnih ukrepov, tako na državnem kot tudi mestnem nivoju. Zaenkrat je bilo po mnenju strokovnjaka na področju ureditve vodotokov izvedenih zelo malo ukrepov, pri tem pa se osredotočamo zgolj na poplavno varnost in zapostavljamo ureditve, ki bi povečale površine vodnih teles. Površine vodnih teles bi dodale pestrost prostoru v smislu pretirane urbanizacije prostora oziroma umeščanje novih objektov zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov.

Miha Zorn iz Mestne iz Oddelka za urejanje prostora MOL je predstavil potrjene celovite ukrepe poplavnih območij. Študije so narejene za območja Glinščice in Pržanca, sprejeti OPPN Brdnikova, Rudnik, Ilovica, Lj. Barje, Spodnji tok Ljubljanice in njeni desni pritoki in poplavno območje Gameljščice, ki ima poplavne vode vsaki 2 leti. Trenutno je v pripravi še poplavno območje Podgrad, Zavoglje, Sostro, Sadinja vas in Podlipoglav. Mateja Kunc, tudi predstavnica MOLa je izpostavila pomembnost samopriprave in zaščite v sklopu preventive, informiranja in obveščanja prebivalstva ob morebitnih poplavah.

Tomaž Prohinar, direktor Direkcije za vode RS, je predstavil trenutne aktivnosti ter načrte države na področju poplavne varnosti v MOL, predvsem izvajanje ta hip največjega projekta v Sloveniji DPN Gradaščica. Po njihovi oceni bodo začeli s konkretnimi aktivnostmi že v naslednjem letu. Do leta 2021 bodo za ta projekt namenili 43 milijonov evrov. Predstavil je tudi aktivnosti rednega vzdrževanja vodotokov in planiranja sredstev v prihodnjem letu.

Po predstavitvah se je odprla konstruktivna razprava nekaj več kot šestdesetih udeležencev, ki je izkazovala predvsem kritiko Mestni občini Ljubljana. Udeleženci so očitali premajhno vlaganje v protipoplavno infrastrukturo, slab inšpekcijski nadzor ob samovoljnih pozidavah in zasipanju vodnih kanalov občanov, slabo vzdrževanje vodotokov, neobveščanje o pripravljenih ukrepih in izvajanju le teh, nekontrolirano urbanizacijo nekaterih poplavnih območij in zagotovitev občutno premalo sredstev za izvajanje ukrepov in vzdrževanje vodotokov. Letno se za to problematiko po podatkih svetnikov SMC na občinski ravni nameni le približno 2% proračuna.

SMC Ljubljana je po razpravi še bolj trdno prepričana, da so domneve o slabem načrtovanju in izvajanju protipoplavnih ukrepov v MOL pravilne. Pretežni del proračunskih sredstev za protipoplavno varnost je MOL namenila izdelavi aktov, študij, meritev, zagotavljanju razne dokumentacije, dovoljenj in soglasij, s samo izvedbo protipoplavnih ukrepov na terenu pa zamuja.

V SMC Ljubljana si bodo še naprej aktivno prizadevali za boljšo poplavno varnost v MOL in v ta namen predlagajo:
1. Zagotovitev več sredstev za vzdrževanje vodotokov na strani države Slovenije in Mestne občine Ljubljana;
2. Izvajanje in nadzor potrjenih celovitih ukrepov z novoustanovljeno protipoplavno pisarno, ki bi aktivno delala na projektih.
3. Zagotovitev sredstev v letu 2017 in 2018 za dokončanje že aktivnih ukrepov.