Lilijana Kozlovič: “Ne morem pristati na to, da se sodstvo deli na levo in desno”

Foto: Žiga Živulović ml.

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je v intervjuju za Primorske novice govorila o pravni državi in delovanju v Stranki modernega centra, pa tudi o njeni vlogi v lokalnem okolju in zasebnem življenju. »Tisto kar me najbolj sprošča, pa je, ko vidim zadovoljstvo ljudi, če lahko komu pomagam,« še pove ministrica.

Vrnila se je verjetno v najbolj zahtevnem obdobju, ki ga tudi v pravosodju zaznamuje spopadanje s koronakrizo in težko sobivanje v krhki vladni koaliciji, zapišejo v intervjuju.

Ministrica najprej odločno poudari, da ne more pristati na to, da se sodstvo deli na levo ali desno. »Vsak sodnik, vsak pravnik, ki odloča, mora svojo odločitev argumentirati, saj je vsaka odločitev lahko preverljiva tudi na evropskem sodišču,« pove in izrazi zaupanje v slovensko sodstvo. »Če tega zaupanja ne bi imela, tega poklica, te funkcije sploh ne bi mogla opravljali,« še doda. Trendi tudi na ravni Evropske unije za naše sodstvo kažejo bistveno boljše rezultate, kot so bili v preteklosti. Vrhovno sodišče je tako nedolgo tega izročilo poročilo o delu za leto 2019 in trend kaže izboljšanje rezultatov tudi v preteklem letu. Na področju sodnih zaostankov od leta 2016 nimamo več sistemskega problema. Slovenija je med državami, ki imajo trenutno najmanj tožb na evropskem sodišču. Če je bilo leta 2008 teh 3218, jih je zdaj le še 40. Ne predstavljamo več države, kjer je potreben poseben nadzor. Pri reševanju gospodarskih in civilnih sporov smo celo v zgornji tretjini evropskih držav, več možnosti izboljšav je na upravnem in kazenskem področju.

Seveda pa nobena veja oblasti ni popolna, niti pravosodje in je tako še veliko prostora za izboljšave. »V vsakem mandatu se minister trudi, da z vsemi deležniki skupaj spremeni in izboljša stanje. Veliko naredi tudi samo pravosodje. Tako državno tožilstvo kot sodstvo sta med uspešnejšimi v Evropi tudi z vidika načrtovanja, preverjanja uresničevanja meril in uvajanja potrebnih sprememb,« še pojasni.

Glede kritik na račun delovanja pravna države ministrica pove, da je prav, da smo kritični, kritika mora obstajati, nihče ne more biti izven nje. Prav pa je, da se operira z objektivnimi podatki in pove dejstva, zakaj je določeno stanje takšno, kot je. Če povemo, da je število nerešenih zadev veliko, moramo povedati, da je Slovenija država, ki ima največji pripad v primerjavi z ostalimi državami v Evropi. Če vemo, da imamo veliko ali najvišje število sodnikov, moramo vedeti tudi, da so sistemi neprimerljivi med seboj, da v Sloveniji v izvršilnih in zapuščinskih zadevah, pa tudi v zadevah zemljiške knjige, odločajo sodniki, v drugih državah pa sodniki pomočniki, ki se v statistiko ne navajajo. Upoštevaje to dejstvo bi bil delež sodnikov celo premajhen.

Kritike sodstva so povezane predvsem z dolgotrajnostjo odmevnih in zelo zahtevnih postopkov na področju gospodarskega kriminala in korupcije. Tu je še kar veliko prostora za spremembe, kar bodo skupaj s sodstvom in državnim tožilstvom med drugim naslovili tudi v zakonodaji. Vsak zaostanek ali dolgotrajen postopek namreč ogroža pravico do sodnega varstva, posledično tudi pravico do sojenja v razumnem roku. Vsak deležnik v verigi te pravice, sploh v kazenskem postopku, ki je tako občutljiv, mora ravnati še posebej odgovorno, tudi obramba, ki z izrabljanjem institutov podaljšuje čas reševanja. Na ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da vsega ne morejo izboljšati le s spremembo zakonodaje. To ponazori skozi primer Teš 6; ministrstvo za pravosodje je opravilo nadzor in ugotovilo, da štiri leta ni prišlo do uvedbe preiskave. Zaradi dolgotrajnih bolniških staležev in tistih, ki so trajale celo do upokojitve, sodni spis dolgo sploh ni bil prerazporejen. To so absolutno nedopustne prakse, ki se lahko odpravijo brez spremembe zakonodaje. S spremembo zakona o kazenskem postopku, zakona o sodiščih in zakona o državnem tožilstvu krepijo vlogo vodij državnih tožilstev in predsednikov sodišč.

Dotakne se tudi iskanja novega ustavnega sodnika ali sodnice. Po slovenski ustavi ustavne sodnike imenuje državni zbor na predlog predsednika republike, vrhovne sodnike pa prav tako državni zbor na predlog sodnega sveta. Vse države imajo imenovanje ustavnih sodnikov urejeno na podoben način, razlika je samo v tem, ali jih lahko v celoti imenuje predsednik ali monarh ali parlament. Tudi izbor se izvede na precej primerljiv način kot v Sloveniji. Razlikujemo se pri imenovanju vrhovnih sodnikov, na kar nas je opozoril tudi Greco. Ko državni zbor podeli sodniku sodniški mandat, ocenjujejo, da ponovno imenovanje s strani zakonodajne veje oblasti pomeni poseg v sodno vejo oblasti. Zato bodo na ministrstvu predlagali spremembo, od politične volje pa bo odvisno, ali bo imenovanje prepuščeno stroki, sodnemu svetu.

Dejanja zoper spolno nedotakljivost kot tudi sovražni govor so zavržna dejanja

Na ministrstvu načrtujejo tudi spremembo kazenske zakonodaja pri definiciji spolnih kaznivih dejanj. “Kakšni koli spolni delikti so izjemno zavržni. Mislim, da ni nikogar, ki se s tem ne bi strinjal, ne glede na to, ali so storjeni v razmerju do polnoletnih oseb, v družinskih razmerjih, še najhuje v odnosu do otrok,« je jasna ministrica Kozlovič. Prav koprski primer je sprožil polemike o načinu storitve dejanja posilstva. Delovna skupina je na podlagi študije oblikovala zakonski predlog. Odločajo se med modelom ‘da je da’ ali modelom veta. Strokovnjaki menijo, da je model ‘ja je ja’ težko dokazljiv v sodni praksi, in sicer v primerih, ko nekdo ne more izrecno reči ‘ja je ja’ zaradi posebnega stanja, v katerem se nahaja. Sodelujejo tudi z nevladnimi organizacijami, ki jim pritrjujejo, da so z oblikovanim predlogom naredili korak naprej. Končne odločitve še niso sprejeli, vsekakor pa zastopajo stališče, da kakršno koli spolno občevanje brez soglasja drugega pomeni posilstvo.

Ministrica se v intervjuju dotakne tudi problematike sovražnega govora. V Ustavi Republike Slovenije je varovana svoboda izražanja, sovražni govor pa kot njegova dopustna omejitev in je zato kot prepovedano dejanje opredeljen v kazenskem zakoniku kot ena najbolj zavržnih oblik neprimernega, nedostojnega, nezakonitega izražanja, kadar je storjeno javno in lahko ogrozi javni red in mir. »Tako kot dejanja zoper spolno nedotakljivost je tudi sovražni govor zavržno dejanje,« poudari ministrica. Žal pa ugotavlja, da imamo v Sloveniji velik problem s sovražnim govorom. Meni, da sovražni govor lahko uporablja nekdo, ki nima občutka za sočloveka, nekdo, ki nima empatije in sposobnosti sprejemanja razlik med drugimi. Urejanje tega na ravni kazenskega zakonika je zadnja možnost, v kazenskem pravu jo razumemo kot ultima ratio. Nobeno kaznovalno pravo ne more nadomestiti izvotlenosti do sočloveka, ki jo ima posameznik v sebi. Če teh vrednot nima, ga tudi kaznovalno pravo ne bo spremenilo. Več moramo storiti na osveščanju. »Politiki smo nedvomno prvi, ki moramo biti dostojni, imeti dostojanstvo do drugih in druge spoštovati,« še pove.

Digitalizacija pravosodja je ena izmed prioritet ministrice Kozlovič

Čas epidemije je pokazal, da noben podsistem države ni bil pripravljen na tako situacijo. Tudi državni načrt za primer epidemije ni odgovoril na vse situacije. »Po taki bitki je zelo lahko biti general. Ko je bitka nenadna, ukrepaš, storiš vse, kar je potrebno, še posebej, če nimaš na razpolago tistega najnujnejšega, kar bi potreboval. Resnično smo se znašli v hudi situaciji,« razloži ministrica. V pravosodju so se kljub vsemu zelo dobro organizirali, z vsemi deležniki so razmere pripeljali do tega, da ni bilo večjih posledic. Pripravljajo tudi spremembo, ki bi predsedniku vrhovnega sodišča omogočila fleksibilnejše odločanje, in da lahko odredbo prilagodi glede na posamezno situacijo, saj so izredni dogodki lahko zelo različni ali zajamejo le del države, lahko pa tudi celotno državo.
Ta kriza je pokazala, kako pomembno je digitalizacija, zato z njo intenzivno nadaljujejo. Ministrstvo za pravosodje je že v času epidemije osem sodišč dodatno opremilo z možnostjo izvajanja videokonferenc, predvsem zaradi pripora, v katerem se izvajajo nujna procesna dejanja. V dogovoru z ministrstvom za kohezijo je v okviru projekta mobilni sodnik odobrenih še 1,8 milijona evrov in se lahko zagotovi opremo, s katero bo sodstvo tudi sicer lahko še bolj učinkovito, več nalog bodo lahko opravili tudi izven sedeža sodišča.

Ministrica je pohvalila tudi Center za izobraževanje v pravosodju, kjer so prvič prek video konference izvedli usposabljanje 150 udeležencev, kar je bil tudi prelomni trenutek.

Prav tako so v zaporih uspešno preprečili, da bi prišlo do kakšnega izbruha epidemije. “Pohvaliti moram generalnega direktorja in vse direktorje zavodov, ki so zelo hitro pričeli razmišljati, kaj storiti v tej situaciji. Oblikovali so posebno interno koordinacijsko skupino. Dnevno smo se srečevali tudi na kolegiju ministrice in preverjali ukrepe,« pove ministrica. Najprej so omejili obiske, vsi, ki so prišli na novo, so morali v izolacijo. Sprejeli pa so tudi pomembna ukrepa, ki ju javnost ni odobravala, a sta se izkazala kot učinkovita. In sicer začasno prekinitev prestajanja kazni in predčasni odpust. Obsojenim so zagotovili tudi veliko več psihosocialne pomoči, da ni prišlo do morebitnih neprijetnih situacij, kot v Italiji. Ministrica Kozlovič je ob tem pohvalila prav tako pravosodne policiste, ki so zelo profesionalno opravili svoje delo, enako tudi zaposleni na upravi za probacijo.

Glede vračanja obsojenih v zapore še pove, da bodo najprej vsi povabljeni, da se prostovoljno vrnejo. Do 31. maja bi se moralo vrniti 150 oseb od 214, katerim je bila odobrena prekinitev. Če se ne bodo prostovoljno vrnili, bodo prisilno privedeni. Meni pa, da se vsi obsojeni zavedajo smiselnosti prostovoljne vrnitve, ki je tudi eden od elementov, ki jih bodo v zaporih upoštevali pri drugih prošnjah in ugodnostih.

Politika bi morala povezati ljudi

Glede problematike razklanosti slovenske družbe pove, da je po duši liberalka, ne razmišlja ne levo ne desno, ampak z razumom in o tistem, kar je za našo družbo koristno. Politika bi se morala osredotočiti na to in povezati ljudi. Najti skupni cilj, ki pelje našo državo naprej in ne spodbujati delitve na različne pole.

O razmerah v koaliciji meni, da je epidemija fokus žal preusmerila drugam. Namreč ko se je sestavila ta vlada oziroma ta koalicija, je bila sklenjena koalicijska pogodba, v kateri so določene prednostne naloge tudi na področju pravosodja. Upa in verjame, da bodo z rednim delovanjem vlade, s katerim so pričeli v tem tednu, lahko naslovili to, kar so zapisali v koalicijski pogodbi. »Predvsem si želim, da bi izpeljali tiste spremembe, predvsem strukturne, ki bodo pozitivno vplivale na blagostanje v naši družbi in zanje v preteklosti ni bilo prave politične volje,« poudari ministrica.

SMC je liberalna, sredinska stranka, biti sredinski je najtežje, meni Kozlovičeva. Bistveno lažje je delovati na čustva ljudi. Več prostora bi moralo biti za razum in objektivno delovanje, za sprejemanje strukturnih reform, čeprav so nepriljubljene in ne zagotavljajo ponovne izvolitve. Takšen bi moral biti politik. Takšna je vizija SMC-ja – delovati objektivno. V določeni situaciji je težko, ampak vsak, ki se odloči, da vstopi v politiko, sebe ne sme postaviti na prvo mesto. Igrati mora kolektivno in se zavedati, kaj njegovo delovanje pomeni za celotno družbo, v končni fazi tudi za stabilnost.

Dotakne se tudi tematike zadnjih izstopov iz stranke in pove, da odhajanju poslancev v času mandata ni naklonjena. Veliko bolj zagovarja, da se prestop iz ene opcije v drugo zgodi v času volitev. Naj posameznik prestopi, a naj stopi pred volivce in je ponovno izvoljen. Še bistveno težje to sprejema, ko je bil nekdo nadomestni poslanec, kar pomeni, da ni bil prvoizvoljeni.

Ko je vstopila v politiko, je bila izvoljena z izjemno visoko večino. Stranka SMC se je odločila, da bo izpeljala določene projekte in je zanje morala plačati določeno ceno. V mislih ima drugi tir. Brez povezav, tudi na lokalni ravni, se ta premik, pričetek gradnje po 17 letih, ne bi zgodil. Povezovanja pa niso vedno prijetna. In v lokalnem odboru se s temi povezovanji niso strinjali, tudi sama se ni. Dejstvo pa je, da projekta sicer ne bi speljali. Lokalni odbor je prav zaradi takega delovanja stranke, ki je želela narediti spremembe, doživljal velike pretrese. Po začetnih težavah so nekaj let zelo dobro delali. Ampak pritiski so bili tudi na lokalni ravni izjemno težki. »Tudi sama sem bila deležna pritiska, zaradi katerega sem se umaknila iz lokalnega odbora, da nisem škodovala delovanju stranke. Tudi lokalnih volitev se nisem udeležila. Glede izstopov pa bom rekla samo to: če si iskren, ne potrebuješ medijske pozornosti za odhod,« še dodaja.

Na vprašanje novinarke, če jo zaradi njenih zavidljivih rezultatov leta 2014 na lokalnih volitvah še mika lokalna politika odgovarja, »nikoli ne reci nikoli. Tudi ko sem odšla iz vlade v prvem mandatu, sem bila prepričana, da ne bom nikoli več stopila v politiko, pa sem danes tukaj.«

Sicer pa novinarka v članku še zapiše, da je ministrica Kozlovič pravnica, ki rada riše in veliko bere, predvsem filozofijo, pa tudi sociologijo in psihologijo ter vozi motor, saj ji ta da občutek svobode in misli ob vožnji prosto tečejo. Ne pozabi povedati, da je prava Istranka in da obdeluje tudi svoj oljčnik. »Tisto kar me najbolj sprošča, pa je, ko vidim zadovoljstvo ljudi, če lahko komu pomagam,« še pove.