“Razmere so zahtevne, a nikoli dosedaj niso ogrozile nemotenega delovanja države,” dr. Simona Kustec Lipicer na izredni seji DZ

Vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer je na 23. izredni seji Državnega zbora predstavila stališče poslank in poslancev SMC na temo razmer na meji med Slovenijo in Hrvaško. “Leto 2015 je leto, ki se bo v zgodovinske anale zapisalo kot prelomno leto Evrope. V kulturno-civilizacijskem, socialnem, ekonomskem, varnostnem smislu se je evropski kontinent znašel pred največjim izzivom povojnega obdobja,” je povedala in dodala, da je to izziv, na katerega ni možno odgovoriti hipno in na preprost način in izziv, ki je na tehtnico postavil evropske demokratske vrednote in tudi pravne norme ter na katerega se je možno uspešno odzvati s tesnim, konstruktivnim medsebojnim sodelovanjem znotraj države, med njimi in v mednarodni skupnosti. Vse omenjeno velja tudi za našo državo, ki se je v tem danem trenutku znašla v samem osrčju migrantskega evropskega toka. Slovenija se je vse do sedaj na razmere v državi odzivala dobro, še posebej, če vemo, v kako poseben položaj nas postavlja naša geostrateška lega in majhnost.

Dosedaj je skozi slovensko ozemlje prešlo že okoli 150.000 migrantov oz. beguncev, v najbolj obremenjenih dnevih v mesecu oktobru dnevno po 10.000. Zanje danes skrbi 1095 policistov, 57 pomožnih policistov, 58 tujih policistov, 537 pripadnikov civilne zaščite, prostovoljcev in članov humanitarnih organizacij, 607 pripadnikov slovenske vojske v podporo policistom, 64 pripadnikov slovenske vojske v podporo zaščiti in reševanju, 52 uniformiranih javnih uslužbencev, 50 oseb preko javnih del, številno zdravstveno osebje skupaj z reševalnimi vozili. Vlada je že mesece pred prihodom prvih večjih skupin migrantov na naše ozemlje izoblikovala modele različnih scenarijev in ukrepov, ki jih je nato glede na dejanski potek dogodkov in z aktivnim sodelovanjem s parlamentom, lokalnimi skupnostmi in nevladnimi ter humanitarnimi organizacijami, ki so izkazale interes za sodelovanje, tudi začela izvajati.

Že takoj poleti je Vlada je vzpostavila posebno najprej ožjo, nato pa širšo usklajevalno skupino, nadalje pa pod vodstvom samega predsednika vlade še operativno delovno skupino, ki s srečuje na dnevni bazi. Predsednik vlade je z namneom obravnave problematike sklical dve seji Sveta za nacionalno varnost. V DZ je bila prisotna na 2 izrednih sejah DZ, na 12 posebej na begunsko oz. migrantsko tematiko naslovljenih sej delovnih teles, odgovorila je na dosedaj 17 zastavljenih poslanskih vprašanj na to temo. Kako in na kakšen način konkretno se v okviru svojega delovanja odzivajo pristojna ministrstva bodo tekom razprave s konkretnimi podatki in tudi svojimi lastnimi izkušnjami s terena podrobno predstavili moji kolegice in kolegi iz poslanske skupine ter seveda predstavniki vlade.

V luči osrednje teme današnjega sklica seje, ki naslavlja sodelovanje naše države z drugimi državami, posebej Republiko Hrvaško, je dr. Kustec Lipicer spomnila na dejstvo, da Slovenija aktivno prevzema svojo vlogo tudi na mednarodni ravni: “Začetno nesodelovalen odnos Republike Hrvaške obžalujemo, pri soočanju s prilivom migrantov nam je povzročil mnogo dodatnih in nepotrebnih izzivov vsaj na operativni ravni.” Hkrati pa je potrebno spomniti, da se je odnos z našo sosedo bistveno popravil po pred časom na pobudo našega predsednika vlade sklicanem izrednem mini vrhu EU-Balkan. Sklepi omenjenega vrha so tudi sicer pripomogli k bistvenemu napredku in izboljšavi medsebojnega operativnega sodelovanja držav ob t. i. zahodnobalkanski poti. Nadalje je potrebno spomniti tudi na stalno aktivno prisotnost najvišjih predstavnikov vlade na vseh zasedanjih Sveta EU in Evropskega sveta. Za namene obravnave vsebin na današnji seji je treba spomniti tudi na zaprosila za dodatno kadrovsko in finančno pomoč, ki jih je naša vlada naslovila na Evropsko unijo. In končno, velja spomniti – kar je bilo v naši notranji javnosti skoraj povsem spregledano – na ocene zunanjih neodvisnih opazovalcev Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, Zdravniki brez meja ter Svetovna zdravstvena organizacija, ki pravijo, da se naša država na nastale razmere dobro in ustrezno odziva.

Takšen je vloženi napor vlade RS pri soočanju z begunsko oz. migrantsko krizo v naši državi. Razmere v državi so zahtevne, stalno spreminjajoče glede na dnevne prilive migrantov, a nikoli dosedaj niso ogrozila nemotenega delovanja države in zagotavljanja njenih storitev lastnim državljankam in državljanom. Normalno je, da je na območjih, na katerih je priliv migrantov velik, prihajalo in še prihaja do operativnih zapletov, ki pa se jih promptno rešuje in odpravlja z npr. dodatnimi usklajevalnimi sestanki, vzpostavljanji novih namestitvenih centrov, zagotavljanjem dodatnih namestitvenih kapacitet, 23. 10. je bil pri Dobovi postavljen nov sprejemni center, nekaj dni kasneje začasni železniški peron v Šentilju, pred dnevi je preko javnih del začelo v namestitvenih centrih delati 260 brezposelnih. Tudi vse to so rezultati oz. posledice vladnega upravljanja s problemom.

Pa vendarle ves ta napor Vlade RS, ves napor humanitarnih organizacij, civilne zaščite, varnostnih organov ne bo dovolj, če ne bomo stopili skupaj. V danih razmerah je lahko pravi odgovor in hkrati tako notranje kot zunanjepolitično vodilo lahko le konstruktivno medsebojno sodelovanje in pomoč.

“Migrantski tokovi današnjega časa so – želeli, ali ne – postali sestavni del naše sedanjosti in tudi prihodnosti. Zato naj za konec še enkrat izpostavim, da se moramo vsi skupaj zavedati, da je poslanstvo nas vseh spoštovati dogovorjene demokratične norme in vrednote ter konstruktivno sodelovati pri iskanju in naslavljanju odgovorov na aktualne izzive migrantskih tokov, v katerih bomo spoštovali kulturne, etnične, verske in tudi politične raznolikosti teh tokov brez uporabe sile. Govorim o poslanstvu in odgovornosti, ki jih v kompleksnem in soodvisnem svetu, ki smo ga izgrajevali skozi zadnja desetletja, ni možno zagotavljati brez najširšega medsebojnega sodelovanja in tudi zaupanja,” je zaključila vodja PS SMC.

Državni zbor je pred tem nagovoril tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je poudaril, da država begunsko krizo po zaslugi vseh, ki so vključeni vanjo, obvladuje in s tem ponovno zavrnil navedbe, da je bila vlada nepripravljena ter da sta ogrožena varnost ljudi in države. “Gre za prikazovanje v dramatični luči,” je dejal. Ponovil je, da bodo v skladu z razvojem dogodkov ukrepe na meji stopnjevali, če bo treba tudi z ograjo. “Storili bomo vse, kar je treba, da bomo zavarovali schengensko mejo, s tem pa tudi nas in Evropo,” je dodal.