Komentar tedna – Gregor Perič

Dolgo obdobje kriz

Čeprav slovenski politični prostor zvečine dojemamo le skozi perspektivo levo – desno, je zgodovinsko obstajala poleg progresivne in konservativne opcije tudi liberalna. Ta prostor politične sredine, zmernosti in svobodomiselne naravnanosti ne uspe pognati globljih korenin in težko kljubuje vetru z ene ali druge smeri.

Ko je SMC vodila po številu poslancev vsaj navzven udobno levo-sredinsko vlado, je imela v resnici dve močni opoziciji; tisto zelo glasno zunanjo, in tisto notranjo, ki pa je delovala tiho, nevidno in bila marsikdaj usodnejša od prve. Prav to prerivanje in spotikanje za primat na »levem polu« političnega prostora je pripeljalo do dodatnega drobljenja glasov. Volitve v državni zbor leta 2018 so pokazale, da kljub prepričljivi večini »levega pola« 52 glasov, ni moč sestaviti večinske koalicije oz. vlade. Marsikomu so se ti temni oblaki na obzorju zdeli oddaljeni in je upal, da nas bodo zaobšli … Pa je 23. januarja letos udarilo kot strela z jasnega v sam vrh in odneslo prejšnjo vlado.

Slabi odnosi znotraj nje, discipliniranje, pomanjkanje zaupanja in dialoga, neangažiranost za reševanje ključnih izzivov, solo akcije nekaterih partnerjev in »poseben« odnos kabineta predsednika vlade z nekaterimi mediji so nakazovali, da utegne prvo resnejše vprašanje tako vlado odpihniti. V njenih zadnjih nekaj mesecev življenja je to zavedanje dozorelo do te mere, da so še najbolj domišljavi partnerji (običajno so to tisti z najmanj mandati oz. poslanci) umirili retoriko in zmanjšali pričakovanja. Zaman, predsedniku vlade sta dve njegovi ključni figuri v vladi – ministra za finance in zdravje – odpovedali, ob sicer za usodo države sila nepomembnem vprašanju financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

In odprl se je odkrit lov na poslance, ki bi omogočili izvedbo predčasnih volitev ali bili celo pripravljeni prestopiti …

Slabe vesti z Vzhoda

Vzporedno z vladno krizo v Sloveniji je iz tujine prihajalo vse več slabih vesti, zelo zaskrbljujoče tudi iz naše neposredne soseščine. Konec februarja je Italija Evropsko komisijo obupano prosila za pomoč pri nabavi zaščitne opreme. Neuspešno. Slovenski komisar za krizno upravljanje Lenarčič je le nemočno ugotavljal, da EU nima strateške rezerve in je tudi njo koronakriza presenetila povsem nepripravljeno. Zastavica je padla in države so se podale v neizprosno tekmo za zagotovitev mask, ventilatorjev in ostalih nujnih pripomočkov. Solidarnost so izrinili zakon močnejšega in kanibalizem.

Prejšnja vlada je resda 27. 2. sprostila vse blagovne rezerve, ki smo jih imeli tedaj na voljo. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je odgovornost za nabavo zaščitnih sredstev v prejšnji vladi bila na Ministrstvu za zdravje, od koder smo predolgo čakali na resnejši odziv na covid-19. Kruto dejstvo je, da v vsem tem času prejšnji minister ni nabavil niti ene same maske ali ventilatorja.

Šele po imenovanju nove vlade, 13. 3., je pristojnost za nabavo opreme prešla z zdravstvenega na gospodarsko ministrstvo. Zdravko Počivalšek se je z ekipo nabave lotil nemudoma. To so bili časi, ko sta nad Slovenijo legla strah in negotovost. Ljudje so množično drli v nakupovalna središča in delali zaloge hrane in toaletnega papirja. Vrag je vzel šalo.

Kdor je v Cankarjevem domu prisostvoval koordinacijam vlade z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov in bil seznanjen z resnostjo situacije na terenu, mu je bilo jasno le eno – opremo potrebujemo takoj!

Zagotovo bi bilo ekipam, ki so se z nečloveškimi napori trudile, mnogo lažje, če bi jim predhodniki prepustili kaj uporabnega, že opravljeno poizvedbo, izbor, izvedeno javno naročilo, karkoli. Žal pa so morali pričeti delati “iz nule”, ob zavedanju, da so skladišča prazna in je zalog le še za kak dan.

Ko je vihar mimo …

Danes zelo glasna opozicija se je marca poskrila v zavetje varnih domov in bila kakih 15 dni povsem tiho. Sedaj, ko so razmere ponovno pod nadzorom, je vse več tistih, ki bi domnevno znali narediti bolje, hitreje in ceneje. Do 13. 3. so najglasnejši to priložnost imeli, pa je bil izkupiček ničen.

Se pa že dlje časa soočamo s pravim medijskim stampedom poročanj in dez/informacij o opremi. Kar je od vsega najbolj moteče, je necelovitost obravnave izpostavljenih primerov. Za »neprimerne maske iz servietk« se je izkazalo ne le, da jih lahko uporabimo večkrat, ampak tudi, da poseben »airlaid« material omogoča le okoli 30 % več zračne prepustnosti v primerjavi s kirurškimi maskami za enkratno uporabo. Da so zato povsem primerne za nemedicinske namene, kar so potrdili v pristojni službi na UKC Ljubljana. Takih primerov je bilo doslej veliko. Preden uspejo pristojni podati pojasnila, se v javnost lansira že nove zgodbe, kar nakazuje na to, da ni namen priti zadevam do dna, ampak da je motiv drugje.

V prihodnjih dneh in tednih bo več možnosti, da pri obravnavi v DZ dodamo tiste informacije, ki bodo pripomogle k celovitejši sliki posameznih odločitev. Očitno je, da prava tarča niso nabave in ta ali oni minister, ampak izpodbijanje legitimnosti vlade kot celote ter s tem lažje pozivanje k predčasnim volitvam. Prvaki vseh treh večjih opozicijskih strank so to v svojih izjavah že potrdili.

Gregor Perič je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član poslanske skupine SMC.

Oznake: