Kandidatka za finančno ministrico Mateja Vraničar Erman dobila podporo na odboru za finance

Kandidatka za finančno ministrico Mateja Vraničar Erman je v sredo na odboru DZ za finance in monetarno politiko dobila večinsko podporo članov odbora. Vraničarjeva bo z državnimi sredstvi ravnala v smeri, ki bo spodbujala hitrejšo gospodarsko rast, varčevalne ukrepe pa sproščala postopno in premišljeno.

“Vsi statistični podatki kažejo na postopno izboljševanje stanja po hudi finančni in gospodarski krizi. Rezultati so dobri in krepko se bomo morali potruditi, da bomo šli v isto smer in se ne bomo uspavali s sedanjimi pozitivnimi rezultati,” je na zaslišanju pred člani odbora DZ za finance in monetarno politiko dejala Vraničarjeva.

Slovenija je letos izšla iz postopka presežnega primanjkljaja, a zdaj smo prešli v preventivni del pakta stabilnosti in rasti, ki od nas zahteva nadaljevanje postopnega zmanjševanja strukturnega primanjkljaja, je spomnila. V tem okolju je treba zagotoviti stabilne prihodke, tako davčne kot nedavčne, odhodke pa usmeriti razvojno.

Zato se je zavzela za premišljeno usmerjanje razpoložljivih javnofinančnih sredstev na področja, ki zagotavljajo hitrejšo gospodarsko rast. “A ni pomembno, da se vlaga le v investicijske projekte, pač pa v take, ki imajo visok multiplikativni učinek,” je dejala Vraničarjeva.

Če želimo zagotoviti razvojno naravnanost proračuna, je po njenih besedah nujna premišljenost pri sproščanju veljavnih javnofinančnih omejitev na raven, kot je bila v letu 2008. “Na voljo imamo precej manjši BDP, kot smo ga imeli takrat, in to moramo vzeti v zakup,” je dejala.

Ena od prioritet finančnega ministrstva pod njenih vodstvom bodo tudi strukturne spremembe. “Tu pričakujem resne vsebinske predloge in na tej podlagi bomo poiskali potrebna sredstva,” je dejala.

Vlada bo v kratkem v obravnavo v DZ poslala predlog sprememb pri davkih, da bi razbremenili stroške dela. Načrtuje še več izboljšav davčnega sistema, pri obdavčitvi dohodkov iz tujine in pri pavšalni obdavčitvi.

Glede upravljanja kapitalskih naložb države je dejala, da bo spremembe veljavne strategije mogoče uveljaviti na podlagi sektorskih strategij oz. vizij na posameznih področjih. Vsekakor pa je treba zasledovati cilj premišljene privatizacije in povečanja učinkovitosti upravljanja z naložbami.

Izpostavila je še potrebo po dokončanju prestrukturiranja bančnega sistema ter poudarila, da je treba sanacijo bank izkoristiti za aktivno podporo finančnega sistema gospodarstvu. Pomembna pa se ji zdi tudi nadgradnja sistema za preprečevanje tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma skozi slovenski finančni sistem.

Med ostalimi pomembnimi temami v naslednjih dveh letih je izpostavila še aktivno sodelovanje pri nadgradnji evropskih pravil na področjih, kot so davčni, finančni sistem ali EU proračun, kot tudi v okviru OECD in drugih mednarodnih institucij.