Iz poslanskih klopi: Igor Zorčič – “Poslanci moramo biti vztrajni “

Mineva že dobro leto, odkar so poslanke in poslanci SMC prvič sedli v poslanske klopi. Zanje je to prvi poslanski mandat, tudi za predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru Igorja Zorčiča. Po prvem letu v državnem zboru pravi, da delo ustreza njegovim pričakovanjem, čeprav je parlamentarno odločanje dolgotrajen proces, saj je potrebno uskladiti številna mnenja, če želiš priti do parlamentarne večine: “Vendar pa je to razumna in sprejemljiva “cena” demokracije,” pove poslanec Zorčič.

Največji dosežek na vašem področju in največji dosežek poslanske skupine SMC?
Področij, s katerimi se ukvarjam, je več. Vsebinsko so to področja infrastrukture, okolja in prostora, pravosodja in do nedavno zdravstva (pred parlamentarnimi počitnicami sem prestopil iz Odbora za zdravstvo v Ustavno komisijo). Teritorialno pa lahko svoje aktivnosti razmejim  na državno raven oziroma državni zbor in lokalno raven, kjer delujem tudi kot občinski svetnik. Med največje dosežke poslanske skupine ali stranke nasploh v zadnjem letu štejem  sprejetje Zakona o fiskalnem pravilu, ki je okvir bodočega finančnega poslovanja države in pa sprejetje ostalih finančnih aktov, vključno z rebalansom proračuna. Urejene finance so temelj za politiko na drugih področjih, saj brez vzdržnih financ ne bo napredka v gospodarstvu,  zdravstvu, pravosodju, infrastrukturi, kulturi in na drugih področjih.

Kot pomembnejšega štejem tudi paket zakonodaje s področja pravosodja, za katero verjamem, da bo izboljšala položaj in oceno Slovenije na lestvicah spoštovanja človekovih pravic. Na lokalni ravni pa kot uspeh štejem delovanje v občinski svetniški skupini, kjer je občina Brežice po dolgem času dobila relativno močno konstruktivno opozicijo. Tam smo opozorili na pomembne lokalne zadeve, od povsem osnovnih razvojnih vprašanj do delovanja javnih podjetij. Kot poslanec sem sicer vpet predvsem v zakonodajo, vendar pa si kot uspeh vendarle štejem vrnitev možnosti opravljanja izpitnih voženj v Brežice, dodelitev novega učnega programa Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice, pa npr. povišanje t.i. jedrske rente občinam v bližini jedrskih objektov. Gre za primere, ko so pristojni očitno prisluhnili tudi mojim argumentom.

Bi kaj spremenili?
Na državni ravni bi si na infastrukturnem področju zagotovo želel več: od večjega poudarka na obnovi cest do novih državnih projektov. Vedeti pa moramo, da je  področje infrastrukture eno tistih, ki je močno odvisno od finančnih sredstev. Če teh ni, ni kaj pokazati.

Kaj bi kot zanimivo omenili nekomu, ki ne pozna dela v DZ oz. nad čem ste bili sami najbolj presenečeni, ko ste začeli z delom?
Občasno sem presenečen nad nivojem razprave. Velikokrat se žali ljudi, ki niso poslanci in jih na sejah ni in se nimajo možnosti braniti.

Kakšne karakteristike mora imeti poslanec, ki želi uspešno delati v DZ?
Biti mora vztrajen. Nobena rešitev v Državnem zboru ne nastane čez noč.

Kako usklajujete osebne in poklicne obveznosti?
Ni lahko. Služba poslanca zahteva, da si od torka do petka največkrat večino dneva v Ljubljani, do poznih večernih ur. Vendar pa sem takšnega dela vajen. Ob ponedeljkih delujemo v lokalnem okolju, razen v primeru sej Državnega zbora.

Najpogostejša vprašanja iz vaše poslanske pisarne oz. vprašanje volivcev na lokalnem nivoju?
Gre za vprašanja posameznih zakonov, ki so nemalokrat napisani tako, da so večini državljanov sicer sprejemljivi, malemu številu ljudi pa grenijo življenje. Takrat je zadevo najtežje spremeniti, ker se zadeve ne zdijo pomembne zadostnemu številu poslancev.

Bi sedaj, ko vidite, kako poteka delo, še enkrat kandidirali za mesto poslanca?
Da.

Na lokalni ravni pa kot uspeh štejem delovanje v občinski svetniški skupini, kjer je občina Brežice po dolgem času dobila relativno močno konstruktivno opozicijo