NAŠA SREDINA: Intervju z Rokom Novakom, prvim predsednikom SMCmladi

Prvi predsednik SMCmladi
Rok Novak

SMC_mladi-foto-uros hocevar20160602_83 (Large)

Kaj se je spremenilo za vas, ko ste postali predsednik SMCmladi?
Trenutno v mojem življenju ni neke velike spremembe v primerjavi s časom pred izvolitvijo. Edina razlika, ki se je pojavila, je odgovornost, ki jo čutim v vsaki stvari, ki jo delam, v vsakem pogovoru, kamorkoli grem. Nekaj je zadaj, kar ti govori, opa, zdaj pa razmisli to, ono, tretje. No, pa tudi to, da je treba biti ves čas v pripravljenosti in je treba malo razmišljati vnaprej, kaj bomo delali.
Imate pa ekipo, ki vam pomaga …
Seveda, veliko nas je. V senatu nas je vseh skupaj 14, če štejemo še tiste, ki pogosteje pridejo zraven. To je naša ožja ekipa. A je nekako pričakovano, da bo večina stvari padla name, kar pomeni, da tudi največ razmišljam o tem, v katero smer bi šli, iščem, vohljam naokoli po projektih, kdo ima kakšno dobro idejo, kaj bi začeli.
Potem je šlo gladko?
Ne, tega ne morem reči … Na začetku sem se vprašal, kako bo to videti, ker sta bila prvi teden ali dva kar stresna. Potem pa se navadiš, da je treba na dogodke in da se tudi tam kaj najde. Včasih ne gre vse, na večino stvari pa moraš iti in je seveda prav tako, zato sem tudi šel v to, da lahko pomagam.
Govorite zelo suvereno. Kako boste delovali? Avtonomno ali bolj kot podpora matični stranki?
Trenutno se počutimo še zelo integrirani, če uporabim aktualni izraz. Smo povezan del stranke, ker šele postavljamo vse skupaj in smo tudi finančno popolnoma odvisni od stranke. Na daljši rok, v letu, dveh in po volitvah pa seveda gledamo v smeri vse večje avtonomije. Pribojevali si bomo kakšno mesto v občinskih svetih in se preizkusili na lokalni ravni. Želimo si, da bi kdo od nas prišel celo v parlament. Tako bomo tudi finančno bolj neodvisni.
Se zato zdaj počutite manj avtonomne?
Ne, vsebinsko zagotovo ne. Ni nam treba slediti ravni liniji, zavijemo lahko po svoje … Marsikatero vprašanje smo že obravnavali in sprejeli svoje stališče. Zdaj začenjamo s širšo platformo, širšim naborom vsebin, skozi katere bomo izkristalizirali naš ideološki temelj, ki ga bomo preverili med članstvom.
Lahko izpostavite kakšno vprašanje?
Mislim na bolj ideološka vprašanja. Nazadnje se je v javnosti pojavilo vprašanje o obveznem služenju vojaškega roka, v debate se počasi plazi vprašanje splava, za katerega smo bili prepričani, da smo ga že za vedno rešili, pa seveda LGBTQ-pravice, legalizacija marihuane …
Do pravic LGBTQ-skupnosti ste se zelo jasno opredelili že na Paradi ponosi …
Ja. Organizirali smo udeležbo stranke na Paradi ponosa. Na naše povabilo sta šla z nami oba podpredsednika, dr. Milan Brglez in dr. Simona Kustec Lipicer. Zelo smo bili ponosni, da ju imamo tam, med tisoči mladimi in na pohodu skozi Ljubljano. Pa ne samo njiju, še več naših poslancev … Tako smo pokazali naš odnos do tega vprašanja, nismo pa tega še napisali. Želimo si, da bi imeli listo, platformo, kjer bodo te stvari jasno zapisane: podpiramo pravice LGBTQ-skupnosti, pravico do odločanja o tem, kdo bo s kom, pravico do poroke, do posvojitve. O tem se moramo med seboj pogovoriti in izglasovati stališče. Demokratične principe bomo širili, tako da se bodo vsi počutili vključene. Tema je tudi legalizacija marihuane. Načeloma smo vsi za, 90-odstotno recimo.
Katere teme in projekti vas še zanimajo?
Anja Jankovič, naša podpredsednica, je izpostavila, da so pomembna delovna mesta, da je treba poskrbeti za to. To je zelo močna tema. Potem je tu stanovanjska problematika. Projekt stanovanjske zadruge je že v teku in računamo, da bodo do konca leta pripravljene podlage, potem pa upamo, da bo do konca leta 2017 pilotni projekt izpeljan do te mere, da bo že kdo bival v prvi zadrugi. Teme, kjer sem doma jaz, pa so varovanje okolja, klimatske spremembe. O Pariškem sporazumu COP 21 smo ministrstvo za okolje vprašali, kako daleč je ratifikacija tega sporazuma v Sloveniji. Če se ne bo premikalo oziroma če ne bo sprejet do konca leta 2016, bomo s tem pritiskali naprej.
Kaj konkretno pomeni ta sporazum?
Pariški sporazum natančno določa, koliko je treba znižati izpuste toplogrednih plinov do leta 2035 in do leta 2050 ter kakšne so smernice in cilji. To je tista najnujnejša stvar, ki jo je treba narediti, potem pa država vsaka zase določi, do kod bo šla. V SMCmladi bomo poskušali te cilje višati prek vseh kanalov, prek stranke, poslancev, ministrov. No, tudi o tej temi se bomo pri SMCmladih še pogovarjali, moje mnenje in znanstveni konsenz, ki ga govorim samo naglas, pa je, da bi morali do leta 2050 za 100 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Ja, to pomeni, da jih je treba spraviti praktično na nič, kar pomeni tudi, da TEŠ ne bo smel obratovati do leta 2054. To je potem tudi slovo od avtomobilov na notranje izgorevanje. Imeli bi samo še električne ali gorivne celice, eno ali drugo, moramo pa določiti svojo pot. Slovenija ima ogromne potenciale obnovljivih virov energije.
Kako se bo to kazalo v našem vsakdanjem življenju?
Imeli bomo skupen evropski energetski trg, energetsko povezavo, v kateri bo imela Španija sončno energijo, alpske države in Norveška hidro energijo ter Danska in Škotska vetrno energijo. Pametna omrežja nam bodo omogočala, da bomo imeli doma električni avto in svoj baterijski komplet, v obeh pa bomo shranjevali presežke energije. Ob pomanjkanju energije se bo ta sproščala iz omrežja. Vsak od nas bo deloval kot ena majhna baterija. Zato potrebujemo napredno IT-tehnologijo, moramo vlagati v to smer, v obnovljive vire energije, v razvoj baterijskih tehnologij, električnih avtomobilov. Tu ne govorim le o stroških, to je lahko po nekaterih ocenah na tisoče in tisoče delovnih mest samo v Sloveniji, v ZDA pa na milijone. To so stvari, ki se dogajajo na makro ravni in bomo mi le en košček tega, bomo pa v SMCmladi vsekakor zelo ambiciozni pri teh ciljih.
Pa ste oziroma boste znotraj stranke dovolj močno oziroma spretni, da boste takšne cilje lahko tudi dosegli?
Trenutno smo kar dobro umeščeni.
Potem vas že vsi poznajo in cenijo?
Imamo dober odziv. Nismo se še predstavili vsem. Zdaj imamo eno leto časa, da se intenzivno ukvarjamo s sabo, da vzpostavimo lokalno mrežo, kar pomeni, da povečamo članstvo. Trenutno imamo 30 članov. Zato vabim vse izpod 32 let, da pridete k nam, ker je stvari mogoče doseči. Če imaš dobro idejo, bo v SMCmladi padla na plodna tla. Doslej je še vsaka. Zdaj smo dobili novega člana iz Radomelj, študenta socialnega dela, kjer so imeli velik problem s pripravništvi. On sam je sodeloval v ekipi kolegov študentov in nekaterih profesorjev, ki je pripravljala zakonodajo, da bi se uredilo področje pripravništev, vendar so naleteli na gluha ušesa. Potem je prišel sem in nam predstavil svojo idejo, mi pa smo jo sprejeli, ker je super, in do zdaj pripravili praktično vse: celoten zakon, predlog, novelo. To bo šlo naprej prek strankinega odbora, kjer bodo zraven tudi različni strokovnjaki, verjetno tudi kakšen profesor. Lahko rečem, da znamo to izpeljati, ker so se javili poslanci, ki bi zadevo lahko podprli in jo izpeljali. Da se narediti stvari!
Koliko pa je takšnih, ki pridejo z idejo, s projektom?
Tega študenta sem videl prvič, ko je prišel k nam in rekel, da bi bil rad bolj vključen. Rekel sem mu: ”Poglej, povabil te bom na sejo senata, ti pa boš predstavil svojo idejo. Če boš videl, da ti je okolje všeč, da se da kaj narediti, si vabljen tudi, da se včlaniš in aktivno sodeluješ.” Ker smo bili nad idejo navdušeni, saj je dobro zastavljena, in ker je pripravljen to delati, se je na koncu celo včlanil in je eden od treh, ki so se vključili po ustanovnem kongresu.
Po čem se SMCmladi želite razlikovati od drugih podmladkov?
Razlikovali se bomo predvsem po ideologiji, po programu, delovali pa bomo karseda odprto, demokratično. Aktivno želimo vključiti vse člane, zato pripravljamo spletno platformo, kamor bodo vključeni vsi člani podmladka, vsak bo lahko odprl debato, vsak bo lahko komentiral, na koncu pa bo omogočeno glasovanje, na katerem bo vsak imel en glas, za ali proti. Tako bomo sprejeli naš uradni progam, ki bo šel še skozi senat, in to je to.
Se boste mogoče lotili tudi volilne pravice pri 16 letih?
Bomo. Zdaj, zadnji mesec ali dva, smo malo zaspali na tem. Pred ustanovnim kongresom smo bili zelo dejavni, zdaj pa se je pojavilo toliko drugih stvari, da smo malo pozabili na to. Je pa zgodnejša volilna pravica za nas izjemno pomembna in jo bomo obvezno lansirali. Našli bomo nekoga, ki jo bo pripravljen zastopati, enega od poslancev, poslansko skupino, ki bo naš glas.
In obraz …
Točno tako. Pa tudi to ni neka umetnost, je pa seveda treba znati napisati zakon, zato potrebujemo tudi strokovnjaka. Sem že pogledal člen, ”osemnajst let” se spremeni v ”šestnajst let”. To je to. Najprej bomo predlagali znižanje starosti za lokalne volitve, ko bomo videli, kako se obnese to, pa bomo šli naprej na državne.
Omenili ste, da pletete svojo lokalno mrežo. Razdalja zaradi različnih možnosti komunikacije v 21. stoletju najbrž ni ovira?
Točno! Razdalja ni ovira, bomo pa tudi gibljivi. Že v septembru načrtujemo eno sejo senata v Mariboru, tako da bomo tja preselili celoten senat. Potem pa bomo delili še našo vodo. Iz tega bomo naredili celodnevni dogodek.
Glede na to, da ste prej govorili o trajnostnem razvoju in ničelni toleranci do toplogrednih plinov, je projekt, ki ga podpirate, gotovo tudi ”ta naša voda”?
Seveda, voda je osnovna dobrina. Govorim o zavzemanju SMC, da zapišemo pravico do čiste pitne vode v ustavo. Naj najprej poudarim, da kot liberalci vemo, kaj pomeni odprto, konkurenčno gospodarstvo. Posamezniki in podjetja morajo imeti dostop do virov vode, iz katerih jo črpajo, tudi za proizvodnjo pijač. To pravico morajo imeti polnilnice vode, pivovarji, proizvajalci sokov. Ampak prvotna pravica, tista prva stvar, ki jo je treba imeti, pa je, da ima pravico do čiste, varne pitne vode vsak prebivalec Slovenije.
Kako so vas sprejeli kot predsednika, tudi ”ta drugi” predsednik dr. Miro Cerar?
Dobro. Izjemno pozitivno.
Kakšen odnos ima dr. Cerar do mladih?
Vse od začetka je podpiral ustanovitev podmladka. Slišal sem, da je navijal in vztrajal, da se nam da priložnost. Prišel je tudi na naš ustanovni kongres in povedal nekaj besed, še pred volilnim kongresom za predsednika mladih pa smo se na pikniku na Zbiljah z njim pogovorili vsi kandidati. Takrat nas je tudi povabil k sebi v pisarno, zdaj, jeseni, pa bomo vabilo tudi izkoristili, ker mu želimo predstaviti projekte, ki jih načrtujemo. S predsednikom imamo res super odnos in nas podpira, enako pa tudi stranka.

Lahko opišete SMCmlade? Kakšni ste tisti, ki se pogosteje srečujete?
Rekel bi, da je povprečen član oziroma članica tega senata, vodstva star okoli 24 ali 25 let in študira. Z mano so v vodstvu še Anja Jankovič, Nejc Šporin, Aljaž Žumer in Jure Vozelj, samo Jure in Anja sta Ljubljančana, Nejc je iz Žalca, Aljaž iz Motika, kar je 50 kilometrov iz Ljubljane, jaz pa iz Kamnika.
Kaj pomeni biti član SMCmladi?
Ja, to je zanimivo. Vsak si sam definira, kaj pomeni biti član. Tisti najdejavnejši so se javili, da bodo v senatu in vodstvu ter so tudi formalno prevzeli funkcije. Je pa tudi veliko članov, ki ne želijo formalnih funkcij v vodstvu, čeprav so zelo dejavni. Posebno novi člani so zavzeti, ne glede na to, od kod so. Prihajajo z vseh koncev Slovenije, je pa res, da večina živi v Ljubljani ali okolici, ker pridejo sem kot študentje.
Ampak kot ste že omenili, razdalje niso ovira.
Zelo, zelo smo izkoristili družabna omrežja in do zdaj nismo imeli niti ene seje kolegija, ker je ne potrebujemo. 24 ur na dan smo v stiku prek Facebooka, nenehno imamo odprt pogovor, če kdo karkoli vidi, tvitne, da na Facebook. Menili smo se, da bi eno sejo kolegija v kratkem namenili samo temu, da uradno sprejmemo nove člane, ampak še ta bo dopisna. Da bi se zaradi tega dobivali v Ljubljani, nima smisla. Le Jureta moram še prepričati, da si odpre profil na Facebooku …
Kakšno je razmerje med dekleti in fanti?
Dobro, čeprav bi radi imeli še več deklet. Punce, pridite! V vodstvu imamo samo eno, kar mi res ni všeč. Gre za drugačen pogled, vseeno smo različni, drugačni … Vedno znova se izkaže, da je to ne samo zaželeno, ampak nujno. Punce odpirajo nove teme, pa ne bom rekel, da spolno specifične ali karkoli takšnega, ampak predstavljajo nov vidik, denimo v odnosu do živali, vegetarijanstvu, tako da sem vesel, da smo skupaj s Ksenijo in Katjo pa Evo in Medino. Vse so zelo dejavne.
Kaj dobi novi član oziroma članica?
Definitivno blok, svinčnik in krog ljudi. Vsake tri mesece bomo pripravili družabni dogodek, ne kolegij, na katerem bomo sprejeli vse nove člane, izrekel jim bom uradno dobrodošlico, poleg tega pa bo vsak dobil tudi list, na katerem bo napisano, kdo je kdo, dostop do česa vsega imajo člani, kako priti do strokovnjaka za določeno področje, da veš, koga poklicati, če imaš kakšno idejo. Tako bo vsak novi član dobil nekakšen zemljevid stranke in podmladka, da ne bo taval v temi. Vsakega bomo povezali z lokalnim odborom stranke na območju, kjer je doma, absolutno. Upam, da bomo do konca tega leta, sicer pa drugo leto začeli ustanavljati svoje lokalne klube. Ne bomo imeli odborov, ampak klube – ali bodo ti na lokalni ali regionalno lokalni, še ne vem natančno, ampak bodo!
Je članstvo v stranki za članstvo v SMCmladi nujno?
Ne, lahko si samo član podmladka. Imaš tudi pravici voliti, nimaš pa pravice biti voljen, kar pomeni, da ne moreš imeti funkcije, če nisi član. Trenutno je takšen pogoj. Član podmladka je lahko kdorkoli, in ne samo to, tudi če si samo simpatizer, vedno lahko prideš predstavit svojo idejo. Ima pa članstvo svoje prednosti, kot so sprotno obveščanje, strankine e-novice, fizični časopis, vabila na vse strankine dogodke, izobraževanja, tudi v tujini …

mladi3Nič še nisva rekla o mladinski politiki. Kaže, da vas ukvarjanje samih s sabo ne zanima preveč?
Seveda nas zanimajo tudi ta statusna vprašanja, a niso prioriteta. Bolj nas zanima vsebina: zaposlovanje, stanovanja, izobraževanje. To so prioritete, niso pa to naše meje, gledamo čez, širše, kaj se dogaja v Evropi, svetu.

Večina vas je še nekako odvisnih, saj ste študentje. Ste zato v začetku septembra zbirali šolske potrebščine za osnovnošolce?
V avgustu smo zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin, ker se zavedamo, da je ta strošek za starše na začetku leta izjemno visok. Le nekaj zvezkov, pa je hitro 50 evrov. Zbrane stvari smo oddali organizaciji, ta pa jih bo razdelila družinam, ki jih potrebujejo. Imamo pa tudi konkretno idejo za prihodnje leto, in sicer da bi v začetku leta naredili sistem vavčerjev za družine, ki so socialno ogrožene. Vsaka družina, ki ima šolajoče otroke, bi na začetku leta dobila vavčer za nekaj 10 evrov in s tem v trgovinah nakupila zvezke, knjige in šolske potrebščine.

Kdo bi dal ta vavčer?
Ministrstvo za izobraževanje. Gre za načrt na nacionalni ravni. S tem bi malce izboljšali položaj socialno najbolj ogroženih otrok in družin. Vavčerski sistem je usmerjen tudi na prosti trg in je narejen tako, da ne uničuje konkurence, torej ne tako, da bi država nakupila velike količine stvari samo pri enem ponudniku, ampak tako, da posameznik dobi kartonček za 50 ali 100 evrov in gre v tisto trgovino, ki se mu zdi najprimernejša za nakup šolskih potrebščin. Za zdaj je to ideja, morda nam bo uspelo!
Sta se s šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič že spoznala?
Ne, ne še.
Vaju bom seznanila!
Odlično (smeh).
P. S.: Še pred tiskanjem časopisa se je Rok na odboru za izobraževanje seznanil z ministrico za šolstvo dr. Majo Makovec Brenčič.