Igor Zorčič: Predsednik vlade, kateri bodo tisti ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo Slovenija ostala na poti fiskalne vzdržnosti?

Vodja poslanske skupine Igor Zorčič je predsedniku vlade Marjanu Šarcu na seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje o stanju javnih financ.

Po letih gospodarske in finančne krize, ki ji je sledila tudi socialna kriza, je Slovenija v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom SMC in predsednika vlade dr. Mira Cerarja začela okrevati in dosegati zavidljive makroekonomske rezultate z eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v EU. Vlada in državni zbor sta ob sklepanju proračuna sprejemala ukrepe za konsolidacijo javnih financ, spodbujanje neposrednih investicij in ob tem postopno odpravljala tudi varčevalne ukrepe, vse s ciljem, da bi ljudje bolje živeli.

Vse to je pripeljalo do zavidljivih rezultatov, ki so se odrazili na več ravneh: država se je lahko pohvalila z rekordno gospodarsko rastjo, presežkom v proračunu, eno najvišjih stopenj zaposlenosti in nizko brezposelnostjo. Slovenija je iz evropskega javnofinančnega bolnika postala pozitivna zgodba, kar nam danes priznavajo ugledne mednarodne institucije in Evropska komisija.

»Vsi ti pozitivni premiki, ki sem jih prej naštel, so bili namreč prepoznani tudi s strani vlagateljev in nenazadnje tudi bonitetnih hiš. Vse tri (Moody’s, Fitch in Standard&Poor’s) so začenši z letom 2015 znatno izboljšale bonitetno oceno Slovenije. V prejšnjem mandatu se je tako lahko zamenjalo velik del dragega dolga z znatno cenejšim. Časi, ko smo le za obresti na posojila dali krepko preko milijarde evrov, so končno za nami. Do nizkih obrestnih mer smo se dokopali s taktnim povečevanjem porabe, ki je znatno zaostajala za rastjo prihodkov. Ta scenarij se je nato izkazal za učinkovitega tudi z vidika naglega upadanja deleža dolga v BDP in v ustvarjanju pogojev za preporod države, gospodarstva in seveda boljšega življenja tistih, ki jim služimo – ljudi,« je dejal poslanec Zorčič v predstavitvi poslanskega vpršanja.

Poudaril je še, da se je okrepilo zaupanje v naše gospodarstvo, ter naše gospodarsko in poslovno okolje, kar se je pokazalo v povečanem interesu tujih investitorjev – tako smo v državo po dolgih letih suše pritegnili tudi prve velike greenfield investicije (Magna, Yaskawa, Lonstroff).

Ne glede na navedeno pa Slovenijo in tudi aktualno vlado pod vašim vodstvom čaka veliko dela za doseganje zadanih fiskalnih ciljev, katerih cilj je socialna in pravna država, ki bo sleherniku omogočala pogoje za dostojno življenje. Javni dolg, kljub relativnemu padanju glede na BDP, ostaja relativno visok, še posebej upoštevajoč opozorila nekaterih ekonomistov, tujih institucij in predvsem predsednika Fiskalnega sveta v luči napovedi o ohlajanju svetovnega gospodarstva. Fiskalni svet na tej podlagi tako opozarja, da predlog rebalansa za letošnje leto predvideva previsoko javno porabo in da bi pri njegovem načrtovanju morali biti previdnejši, saj bomo ob novi krizi v mnogo slabšem izhodiščnem položaju kot leta 2008. Fiskalni svet ocenjuje, da so sedanji prilivi v proračun posledica enkratnih dejavnikov, zato je leto 2019 potrebno izkoristiti za trajne ukrepe za spopad z dolgoročnimi izzivi, zlasti v povezavi z demografskimi spremembami.

»Opozoril domačih in tujih institucij ter strokovnjakov ne moremo prezreti, zato vas, spoštovani predsednik vlade, sprašujem, kako boste po rebalansu proračuna za leto 2019 vodili javnofinančno politiko države? Kateri bodo tisti trajni ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo Slovenija ostala na poti fiskalne vzdržnosti?« je predsednika vlade vprašal poslanec Zorčič.