Govor dr. Mira Cerarja na 1. rednem kongresu v Sežani (7. marec 2015)

Spoštovani vsi zbrani, vodstvo kongresa, članice in člani SMC, drugi gostje, sodelavci, simpatizerji, predstavniki medijev, dame in gospodje,

dovolite mi, da za konec povzamem nekatere stvari iz dosedanjega dela stranke, iz našega obdobja nastajanja in iz aktualnih stvari, s katerimi se ukvarjamo danes. Najprej bi se rad vrnil v čas, v katerem je stranka nastala. Če danes pogledamo nazaj, je bil to pravzaprav skorajda neverjeten projekt. Ustanoviti stranko približno mesec in pol pred volitvami, pridobiti več kot 80 kvalitetnih kandidatov za volitve v DZ, izpolniti pred tem vse obvezne prijave in formularje, izvesti pravne postopke za ustanovitev stranke, vključno z ustanovitvenim kongresom, in potem zmagati na volitvah. Pravzaprav smo šli na zmago, ampak to, da se nam je to posrečilo, je gledano z neke realne perspektive, mali čudež. Mislim, da se moramo tega zavedati. Zavedati se moramo, da smo ta čudež ustvarili z vsemi državljani Slovenije, ki so verjeli in še verjamejo v to našo zgodbo. Ki so verjeli nam, kandidatom, ki smo šli na te volitve, in tistim, ki ste takrat pomagali. Ker če ne bi bilo Slovenk in Slovencev, volilk in volivcev, če ne bi bilo tega trenutka, ko smo se ozavestili o tem, da rabimo korenito spremembo, potem bi se danes še vedno vrteli v začaranem krogu, v spirali navzdol, v še eno poglobitev krize.

Takrat so nam očitali marsikaj. Prepoznali so nas kot novost, ki ni prijetna, ki zna omejiti prostor drugim. Kajti s tem, ko smo vstopili v politični prostor, smo seveda dejansko omejili prostor drugim. Tistim, ki do tedaj niso bili dovolj uspešni. In zato smo pravzaprav še danes deležni številnih pritiskov, javno izraženih neresnic, domnev, nekorektnih navajanj in podobno; kajti mnogim nismo všeč. Nismo jim všeč zato, ker prinašamo spremembo. Spremembo v vrednotah. Spremembo v načinu delovanja v politiki. In spremembo v družbenem življenju Slovenije. Mnogi se nas bojijo, mnogi nas ne razumejo, mnogi nas zavračajo, ampak mi gremo naprej.

Takrat so nam govorili, da za nami stojijo lobiji. Izmišljevali so si vse mogoče: da oživljamo stranko LDS; da so za nami strici iz ozadja. Včasih poskusijo s tem še danes, vendar vsi veste in vsi vidite, da je postalo očitno, da tega ni. Na volitve smo šli iskreno, z iskrenimi nameni, z našim programom in na teh programskih izhodiščih smo še vedno in v tej smeri nadaljujemo naše delo.

Tri mesece po državnozborskih volitvah smo šli na lokalne volitve. To je bil izjemen napor za številne člane stranke in simpatizerje, ki niso skorajda nič spali, cele dneve garali na terenu in, kot je bilo danes povedano, smo tudi dosegli izjemno dober rezultat. Nismo bili uspešni pri županskih kandidatih, ampak za novo stranko je bil to vseeno izjemen rezultat.

Oblikovali smo vlado. Rekli so: saj ne bodo uspeli, ne bodo znali, sesuli se bodo kot hiša iz kart. Oblikovali smo vlado. In s to koalicijsko vlado smo sprejeli že dva zelo zahtevna rebalansa proračuna, v precejšnji meri konsolidirali javne finance. Vi veste, da nas je Evropska komisija pred slabima dvema tednoma pohvalila, da smo bili edina država, ki smo v EU v zadnjem letu dosegli tak napredek, da so nas izvzeli iz skupine tistih, ki imajo makroekonomska neravnovesja. Vi veste, da so nam tri najpomembnejše bonitetne hiše v času naše vlade zvišale bonitetno oceno. Vi veste, da so obresti na donos obveznic rekordno nizke. Vi veste, da smo zaključili rebalans za leto 2015 z izjemnim naporom, kjer smo se pogovarjali in pogajali s sindikati, z občinami, s študenti, z delodajalci. Ob tem smo se z nekaterimi pogovarjali tudi o socialnem sporazumu, ki smo ga uspešno sklenili, kar je izjemnega pomena za socialni mir, ki nam omogoča umirjeno in preudarno nadaljevanje politike v smeri razvoja gospodarstva, zmanjševanja brezposelnosti in reševanja vseh tistih problemov, ki jih imamo v tej družbi. Dosegli smo sporazume z vsemi temi skupinami in bilo je izjemno težko. Zelo težko je bilo vzpostaviti zaupanje, kajti leta nazaj ni bilo uspeha na tem področju. In zaupanje se izgublja. Mi smo ga morali ponovno vzpostavljati, kar je izjemno težko. Pa smo ga.

Dosegli smo rekordno gospodarsko rast v lanskem letu. Tudi zaradi politike naše vlade, a ne samo zaradi tega, seveda. Vsi vemo, da je k temu odločno pripomoglo tudi gospodarstvo samo, tudi izvozniki in tudi ukrepi prejšnjih vlad. Tudi v tem kratkem času smo omogočili gospodarski razvoj, zmanjšuje se brezposelnost. Veliko smo naredili.

V zadnjih dnevih smo se soočili z nekaterimi najtežjimi zalogaji. Recimo: pred dnevi smo na maratonski vladni seji sprejeli odločitev, da posežemo v ureditev DUTB, potem ko dve leti tu ni bilo storjenega nobenega premika. Poročilo že za leto 2013 pa kaže, da delovanje ni bilo dobro. Da prihaja do različnih anomalij, nepravilnosti. Zamenjali smo tri neizvršne direktorje v upravi te banke, bistveno posegli v njihove nerazumne visoke honorarje in sprejeli nekatere druge ukrepe, ki bodo omogočili, da ta institucija postopno, upam, da čim hitreje, vzpostavi normalno in mnogo uspešnejše delovanje.

Kljub številnim odporom, tudi delno v koaliciji, smo se odločili za nadaljevanje procesa privatizacije. Zakaj? Zato ker je to naša pravna in politična zaveza na najvišji ravni. Govorim o privatizaciji 15 podjetij, kateri so se zavezale prejšnje vlade. In te zaveze v tej fazi, ko postopki tečejo, ni dopustno in ni pravilno kršiti. Ampak hkrati smo delali intenzivno in pripravljali ter na vladi sedaj sprejeli in poslali v javno razpravo Strategijo upravljanja z državnim premoženjem. To pomeni, da nas zanima, kako bomo z državnimi naložbami upravljali, ne, kako bomo samo prodajali. Zanima nas predvsem, kako bomo postali dobri gospodarji. Da ne bomo kradli sami sebi. Kajti to, verjemite mi, nas je pripeljalo v to krizo. Ne mednarodna finančna kriza, ne mednarodna ekonomska kriza: udarila nas je, ampak mi bi si od tega udarca hitro opomogli, če bi bili zdrava družba na zdravem temelju. Tega nismo imeli. Še danes tega nimamo v celoti.

Ampak kriza ima tudi drugo, dobro plat, da nekako ozavešča družbo o tem, da delamo kaj tudi narobe. To moramo izkoristiti. Povrniti moramo zaupanje, vzpostaviti vrednostni sistem, ki ga je Slovenija zmožna postaviti. Potem dokazati, kot znamo na gospodarskem področju, na socialnem področju, na športnem, kulturnem področju, kako smo lahko uspešni. Ampak ne samo preko nekaterih posameznikov, na katere smo že danes vsi ponosni, ampak tudi družba kot celota. Kot skupnost, kjer lahko sodelujemo. Kajti to, da nekdo tajkunsko, v slabem pomenu besede, pokrade državljane, poniža svoje delavce, uniči podjetje, ki bi lahko družbi prineslo razvoj, prineslo zaposlitev mladim, ki bi posredno vplivalo na vse, da bi bilo bolje; takšen človek nas prezira. To je človek, ki ne spoštuje sodržavljanov, to je človek, ki se mora spremeniti ali pa ga mora doleteti ustrezna sankcija. Zato stranka SMC goji drugo politično in pravno kulturo. Želimo si več teh normalnih družbenih vrednot, da se bodo udejanjale. Ne stremimo k idealom, vedno bodo problemi. Ampak vedno znova si moramo prizadevati, da napake preprečujemo in čim prej na njih reagiramo in vzpostavimo delujoče stanje.

Mnogi rečejo, da smo prepočasni v delovanju. Da sploh ne delujemo. Da smo cagavi in podobno. To rečejo za mene, za vlado. Res je, da smo morda kot nova stranka na nekaterih področjih potrebovali nekoliko več zaleta. Nekoliko več časa za seznanitev z razmerami. Kajti verjamite mi, dokler ne prideš na ustrezen položaj, na institucijo in ne odpreš omare, da vidiš, kaj te tam čaka, ne veš, kaj te čaka. In ko vidiš to, ko smo videli to, kot je danes pojasnila ministrica za zdravje, ti postane hudo za to družbo. Ne moreš verjeti, da je bilo možno pripeljati to našo družbo v tako apatijo, v tako neaktivnost. Ali pa v takšno aktivnost, kjer so se kršile, bi rekel, temeljne elementarne pravne, politične in ekonomske vrednote. Zdaj moramo vsi skupaj to popraviti. Ne samo SMC, ampak SMC tu vsekakor prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj smo se tega najmočneje ozavedli in ker smo sedaj kot najmočnejša stranka, najbolj odgovorni za to, da stvar preusmerimo.

In sedaj poglejte, kaj nam počnejo, logično. Tako deluje ta svet. Tisti, ki ima roke do ramen v marmeladi, kaže s prstom na nas in reče: poglejte, privoščil si je skodelico čaja, pa ni plačal. Korupcija! To je tipična manipulacija, ki jo srečujemo vsak dan. Tisti, ki so odgovorni za številne negativne pojave in njihove negativne posledice, danes kažejo s prstom na nas in nam očitajo, napake, ki so pravzaprav dostikrat minimalne in nevredne omembe v takšni primerjavi, glede na to, kaj so nekateri počeli v zadnjih letih v tej družbi. To ne pomeni, da se mi želimo izogibati odgovornosti. Za najmanjši prekršek je potrebno odgovarjati: ampak temu prekršku sorazmerno. Ne more nekomu, ki je storil majhno napako, majhen spodrsljaj, to se vendarle dogaja vsakemu, ki je živ, takoj slediti zahteva po odstopu, naj gre v zaporu, obglavimo ga. In še posebej neprimerno in sramotno je, da slovenska javnost dostikrat pasivno opazuje to degeneracijo, manipulacijo preko javnega mnenja, ki se dogaja. Dobri ljudje, odlični kandidati, si potem ne upajo kandidirati, se ne upajo izpostaviti, ker bodo zato, ker so nekaj v življenju dobrega delali in tudi morda pogrešili, najostreje kritizirani. Tisti, ki so naredili malo ali velike lumparije, bodo pa s prstom kazali na vse druge. In to je ta napaka, ki jo dopuščamo. Zato mora stranka SMC počasi, z lastnim delom in delovanjem, tako stanje presegati. Priti v neko normalno stanje, kjer bo seveda družba še vedno pozorna na napake in spodrsljaje, ampak bo tudi kritika ali sankcija ustrezno sorazmerna teži takšnih spodrsljajev.

V medijih piše, SMC nima programa, nima vizije. So nenačelni, odstopajo od svojih predvolilnih obljub. So neenotni, notranje razcepljeni, so tik pred razpadom. Ne znajo voditi politike države, so neodločni, negotovi. Vodijo servilno, podložno politiko do Bruslja, tujine. Stalno berem, kako sem se uklanjal Merklovi. Nobenega od teh novinarjev ni bilo nikoli na teh srečanjih. Od kje jim potem take informacije? Mediji pravijo, da nas obvladujejo in usmerjajo strici iz ozadja, lobiji. Zakaj nam počnejo to? To je jasno. Stopili smo v prostor, ki so ga prej zavzemali drugi. Težko je sprejeti novost, še posebej pa takšno, ki zahteva odločne spremembe. In mi jih zahtevamo. In tukaj smo, ne glede na pisanje. Rastemo in delujemo. Vodimo vlado, v kateri imamo zelo veliko ministrov in ministric. Osem. Po številu poslancev najštevilčnejši doslej v zgodovini Slovenije, imamo največjo poslansko skupino, ki je po izobrazbeni strukturi zelo močna, najmočnejša glede na druge stranke in se zelo hitro uči. V tem času kaže, da bo izjemno vpliven in koristen dejavnik v naši parlamentarni politiki. Enako si upam trditi za vlado, čeprav je vlada drugačna v svojem delovanju. Koalicija je tam bolj povezana. Bližje smo si tudi pri nesporazumih, moramo se tesneje sporazumevati. Razumeti moramo, da je vlada v Sloveniji vedno koalicijska, tudi v parlamentu zato vedno deluje koalicija in opozicija. To je dejstvo, ki ga moramo vedno sprejeti. To je kvaliteta naše politike. To je bistvo SMC, da se trudimo za dialog, da znamo prisluhnit, da znamo biti zelo potrpežljivi. Pri tem ne odstopamo od svojih vrednot, kot so družbena odgovornost, spoštovanje prava in vladavine prava, predanost bodočim generacijam, torej trajnostni razvoj, inovativnost in ostalo.

Kot je bilo tudi že rečeno, sprejemamo že zdaj, in jih bomo še, mnoge nepopularne odločitve, ampak moramo jih, mi moramo urediti to državo v nekaterih segmentih, da bomo lahko potem na teh temeljih gradili naprej. Če ne naredimo neke bistvene spremembe v zdravstvu, ne gremo v prenovo infrastukture, če mi ne bomo uspeli izkoriščati našega lesnega bogastva, končno začeli ravnati kot dober gospodar z gozdovi, s kmetijskimi zemljišči in vsem ostalim, potem nismo vredni lastne države. Potem ne vem, zakaj jo imamo.

To so težke odločitve, ker tu posegamo v neka področja kjer so stanja, ki so zatečena, zelo težavna. Mislim, da ni treba razlagati, da to dejstvo, da Slovenija od lastnih gozdov praktično ne profitira nič posebnega, da imajo od tega korist sosednje države, da je to dejstvo katastrofalno spoznanje, za katerega so mnogi zagotovo odgovorni. In ti bodo naredili vse, da nam preprečijo, da v korist lastnega naroda izkoriščamo lastni gozd po pameti, gospodarno. Da ga izkoriščamo tako, da bomo od tega nekaj imeli, da bomo imeli tudi zaposlitve, da bomo spet obudili neke obrti. Da bo nekdo, ki je mlad, ponosen na to, da študira tudi lesarstvo, da bo s ponosom opravljal ta poklic. Morda bo mizar ali kaj podobnega in bo delal čudovite izdelke in od tega živel, ne samo on, ampak tudi njegova družina. Od tega bo imela nekaj njegova občina, posledično tudi država in bomo vsi ponosni. To očitno nekoga zelo moti.

Postali smo zelo hitro, mislim, da je bilo novembra, polnopravna članica Evropskega združenja liberalcev in demokratov, torej t.i. ALDE skupina, kar je bil izjemen uspeh, to morate vedeti. Stranka, ki je na sceni slabe pol leta, postane del pomembne mednarodne zveze. Politik, ki jih tudi sami želimo sooblikovati. In jaz sem kot predsednik vlade imel priložnost, da sem se srečal, in to večkrat, v ožjem krogu s predsedniki vlad in drugimi predstavniki, s katerimi smo imeli izredno konstruktivna srečanja in izmenjave mnenj. In tako delujemo tudi na drugih nivojih. Postali smo, tudi kot stranka, del evropskega prostora, seveda ne samo preko ALDE, ampak tudi po drugih kanalih. Naši poslanci so izredno aktivni v parlamentarnih odborih, skupinah prijateljstva. Tu jim pomaga izkušnja, visoka stopnja izobrazbe, vse, kar so prinesli s sabo v politiko.

Naši ministri se udeležujejo sej na ravno Evropskih institucij, hodijo na sestanke, posvetovanja. Moram vam povedati, da v preteklih vladah ni bilo veliko takih ministrov. Zelo malo, to se je opazilo. Na ravni Evropske unije, v Svetu, na ravni drugih institucij, so se pojavljali kot sogovorniki uradniki višjega in nižjega ranga, in to je bilo za Slovenijo zelo slabo. O tem so me poučili naši in drugi diplomati ter predstavniki teh institucij. Danes prejemamo pohvale, kajti naša vlada je postala pomemben dejavnik na ravni EU in tudi širše v mednarodnem prostoru. K temu pripomorejo poslanci, ministri in vsi skupaj. In verjamem, da tudi na lokalnem nivoju že razvijate regionalno sodelovanje čez mejo, kjer je to možno in primerno, kajti svet se odpira in Evropa mora ostati odprta, če želimo mi v njej prosperirati.

Seveda pa včasih storimo tudi napake, imamo pomanjkljivosti, ki se jih sploh ne zavedamo. Včasih slabo komuniciramo med seboj, včasih slabo sporočamo javnosti, včasih pogrešimo, včasih nam manjka izkušenj. Res je, to je normalno, to si moramo priznati. Ampak, kar me veseli, je to, da si to povemo, da slišim, saj pride tudi do mene, in to zelo cenim. Da mi kolegi iz stranke, tudi ministri, upajo povedati, predsednik to ni dobro, to moramo popravit. To komunikacijo moramo ohraniti. Seveda moramo biti spoštljivi, ne smemo nekoga zato, ker ga je polomil, sploh, če tega ni storil zavestno ali namerno, zatirati. Moramo si pomagati, kajti kot je bilo rečeno, smo novinci v politiki, kljub temu da imamo nekateri bogate vseživljenjske strokovne in poklicne izkušnje.

Ampak to je dejstvo in na tem se moramo učiti. In zelo me veseli to, da se na te naše pomanjkljivosti, napake odzivamo dejavno. Da si takoj prizadevamo, da bi jih presegli, odpravili; in to je edina pot. Če pa seveda kdo stori preveliko napako, če pa nekdo zavestno, kljub opozorilom, ravna zoper vrednote naše stranke, ki so pravzaprav vrednote civilizirane družbe, če ravna s tem zoper državljanke in državljane republike Slovenije, če je slab zgled, potem pa moramo takemu članu tudi reči, hvala ne bomo več sodelovali s teboj. Veliko je ljudi, ki bodo lahko vstopili na tvoje mesto in bodo boljši.

Kaj lahko pravzaprav stori vsak od nas tudi, če morda še ni v celoti prebral programa stranke ali koalicijskega sporazuma ali bil obveščen iz centra stranke o tem, kaj bomo v prihodnje? Kaj naj pravzaprav delamo? Kaj naj dela SMC, kaj naj delajo njeni člani? Seveda za tiste, ki smo v institucijah, jaz v vladi, ministri, poslanci,, odgovor na to vprašanje postaja vedno bolj očiten, kajti vedno več je vsiljenih tem in pa tudi tistih, za katere si sami prizadevamo po koalicijskem sporazumu. Ampak za vse ostale, pa tudi za nas na nek način, ki delamo v institucijah, je pomembno, da imamo odprte oči in pazimo, kje lahko pomagamo. Tako zelo enostavno je to. Opazimo, kje lahko pomagamo sočloveku, občini, državi, neki skupnosti, civilni družbi, neki manjšini, tako enostavno je to. Ponekod lahko pomagamo z nasvetom, z nekim prostovoljnim delom, včasih že zgolj z neko pozornostjo, drugod pa s kakšnim drugim dejanjem.

Ni težko, in zelo sem vesel, ko slišim, o tem so me tudi informirali, da so mnogi naši poslanci in ministri, ob svojem delu v parlamentu aktivni tudi v svojih lokalnih okoljih. Ne samo v funkcijah, ki jih imajo tam kot predstavniki lokalnih odborov, ampak tudi, ko gre za vodovod, za cesto, šolo, vrtec, igrišče, za obmejni spor ipd. To so teme, ki so teme SMC, do tega bomo vedno bolj prihajali tudi na vladi. Sedaj smo bili soočeni s finančno konsolidacijo; in z njo bomo še dolgo časa. Ampak to bo v nekem trenutku postala tema, ki jo bomo za hip peljali paralelno, bolj pa se bomo posvetili nekaterim drugim. In verjemite mi, ena od glavnih usmeritev te vlade je gradnja. Gradnja in izgradnja. Slovenci smo zaspali, Slovenci smo postali togi, pesimistični, nič se ne da, nič ne morem, obtičal sem doma, ta je kriv za moj problem, pa on je kriv za moj problem, pa ker so oni gor, ne morem nič narediti, vse je narobe in podobno. Ni res! Vsi veste in vsi vemo, razen hudih izjem, da to ni res. Vse se da.

Nelson Mandela, zadnjič sem bil opozorjen na njegov rek, je nekoč dejal. Ambiciozni cilji se vedno zdijo nemogoči, dokler niso uresničeni. Spomnite se, kolikokrat v življenju ste nekaj gledali s skepso, ko se je nekdo drug lotil nekega projekta, neke dejavnosti, in ste bili na koncu presenečeni, ko je uspel. Kljub vsem razumnim razlogom, da se to ne da.
In tudi mi bomo dokazali, da se to da! Da se graditi železnice in jih obnavljati, da se zgraditi železniški tir v Sloveniji, ki nam bo omogočil strateško pomembno pozicijo in nekatere druge spodbude za gospodarstvo, in še kje. Seveda pa bo ob tem omogočil, da bomo tudi bolj okoljevarstveno ozaveščeni. Lahko gradimo ceste, seveda jih lahko, in jih tudi moramo. Moramo jih tudi obnavljati. Danes je bilo o tem že nekaj rečeno. Lahko gradimo mostove, lahko gradimo žage, seveda ne tako, da bomo uničili naravo, seveda ne. Tudi z gozdovi moramo ravnati primerno, s travniki, rekami, jezeri in podobno, da ne govorim o morju. Ampak lahko še vedno kaj naredimo. Kaj pa smo naredili v zadnjih letih res zelo velikega, takega, da bi bila država na to ponosna? Smo, tu in tam, ja, to moramo priznati, ampak mislim, da imamo velike možnosti.

Naša evropka komisarka, članica naše stranke, ki nas je danes počastila s svojim obiskom, je večkrat opozorila, kakšne velike možnosti se sedaj odpirajo v Evropi. In Evropa rabi nas in mi njo. Če se Evropa ne bo razvijala, če Junckerjev ali nek drug paket investicij, razvoja gospodarstva in gospodarske rasti, kar pomeni tudi zaposlovanja in potem verižno reakcijo navzgor, konkurenčnosti v globalnem svetu, če se to ne bo godilo, bodo Evropo prehitele druge velike sile, ki so bile danes že omenjene. Marsikje nas že prehitevajo in Slovenija je del tega procesa. Slovenija mora prispevati k temu procesu tako, da poskrbi zase in pomaga drugim. Ker imamo EU, lahko izkoristimo tisto, kar je v njej dobrega oz. najboljšega, in z njeno pomočjo gradimo, izboljšamo energetsko infrastrukturo, razvijamo obnovljive vire energije, ki jih imamo kar precej, saj je na tem področju v Sloveniji veliko možnosti. S tem postanemo bolj energetsko samozadostni, ob tem pa skrbimo tudi za večjo samooskrbo s hrano in še za marsikaj.

Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti nekaj. Slovenci imamo svojo tradicijo, kulturo in kljub temu, da je to naša stranka, mora biti zazrta v prihodnost, v to, da bodo mladi prosperirali in da bodo starejši ostali varni in imeli varno starost. Moramo sprejeti tisto, kar je neizogibno. Našo kulturo, ne samo v ožjem smislu kulture, ampak tudi v kulturi odnosov. Slovenci smo v svoji družbeni kulturi solidaren narod, tudi zelo strpen narod. Marsikaj znamo dolgo potrpeti, včasih celo predolgo, kot smo videli. Včasih preveč nojevsko zarivamo glavo v pesek in se ne odzovemo na nepravilnosti. Potem ko se te nakopičijo do te mere, da je že kriza, takrat je pa že prepozno. In seveda, zato moramo tudi kapitalizem, tržno gospodarstvo, ki je danes neizogiben del naše in širše družbene okolice, začiniti, obarvati s tisto nujno slovensko noto, ki bo pripomogla, da bomo to ljudje lažje sprejeli. Mi ne moremo avtomatično nekih vulgarnih kapitalističnih vzorcev iz tujine ali iz 17. stol. prenašati v Slovenijo, to se izkaže za katastrofo. Lahko pa kombiniramo sodobne modele tega gospodarstva denimo s socialnim podjetništvom.

Tudi socialno podjetništvo je del koalicijskega sporazuma in že deluje skupina, ki se o tem intenzivno pogovarja. Na eni strani predstavniki vlade, na drugi strani civilna družba, pa mnogi iz gospodarstva in drugih sfer. Iščemo poti, kako bi lahko izkoristili tisto, kar nam je blizu, kar je del naše kulture, hkrati pa bi to pretvorili v moderno družbo, v razvoj gospodarstva, v razvoj socialnih pravic in vsega, kar tako potrebujemo.

Ko sem imel uvodni govor na ustanovitvenem kongresu lansko leto, 2. junija, sem med drugim citiral neko misel, ki jo bom ponovil. Gre za znano misel Edwarda Burka, ki je dejal, da je vse, kar je potrebno za zmago zla, to, da dobri ljudje ne storijo ničesar. Kot ste verjetno že videli, je treba misli ponavljati, ne samo otrokom, ampak tudi odraslim. Tudi odrasli smo, v tem smislu, zelo otroški in moramo večkrat slišati dobre stvari, da se nas primejo. Večkrat potrebujemo zgled, da se nas prime, da nas potegne. In stranka SMC, članice, člani, simpatizerji in podporniki mislim, da moramo biti še posebej zavezani temu poslanstvu, da ponavljamo tisto, kar je dobro. Na to moramo opozarjati z besedo in z dejanji, da delamo dobro tam, kjer se to da. In kjer ga polomimo, da to popravimo in poskušamo zadevo znova spraviti na boljše.

Torej ne pozabimo, če se bomo umikali, če bomo molčali, medtem ko drugi glasno govorijo, in si mislili, ah, saj bodo ljudje videli, da delamo dobro; ne bodo. Jaz sem danes prvič našo ministrico za zdravje slišal povedati nekatere zadeve. Za kakšno polovico stvari sem že vedel, ker imava seveda komunikacijo, ampak da je že toliko narejenega, da je že toliko stvari zastavljenih ob tako siromašnem kadrovskem potencialu na ministrstvu, ob toliko nasprotovanjih, ob toliko preteklih dejanjih, ki so na robu kriminala in še marsičesa, to me navdaja z optimizmom. In tako gre naprej. Naš minister Boris Koprivnikar ima že predvidene številne ukrepe, na nekaterih že dela, nekatere so narejeni, ostale pa še bo; glede optimizacije javne uprave in vsega, kar je danes govoril.

Skratka, delajmo, vendar se potrudimo obveščati med seboj, da vemo, kaj delamo, da nas ne bodo obveščali tisti, ki ne vedo, kaj delajo ali pa so zlonamerni, in nam sporočajo tisto, kar ni res. Nič hudega, to je realnost, na to se moramo odzvati samo z nadaljnjo dejavnostjo; korektno, spoštljivo drug do drugega, kadar pa je stvar prehuda, pa je treba seveda na njo tudi opozoriti.

Dovolite mi še zadnjo misel, počasi bom zaključil svoj današnji nastop. Veliko je še tem, ki bi jih želel odpreti, ampak za to bo še čas in tudi prav je, da jih odprejo drugi. Namreč, SMC ni stranka enega človeka, četudi je nekaj časa nosila moje ime. SMC je stranka za Slovenijo, je stranka državljanov in državljank, ki želijo z nami deliti te naše vrednote, usmeritve, cilje, predvsem pa je to stranka, za katero smo odgovorni vsi njeni člani in članice.

Nek znani rek, ki ga pripisujejo že znanemu piscu basni Ezopu, potem kasneje še mnogim mislecem od Evrope do Amerike in širše, se glasi: enotni bomo obstali, razklani bomo padli. (United we stay, divided we fall). To velja tudi za SMC in za sleherno družbeno organizacijo. Posebna kvaliteta, ki jo ravno mi vnašamo v politico, je ta, da pustimo posamezniku, ki se je odločil za to pot, da razmišlja s svojo glavo. Da lahko pove, kar hoče, da je lahko kritičen, seveda konstruktivno kritičen, ne destruktivno, ne rušilno. Predlagaj spremembo, pokaži, kaj je možno, kaj in kako je bolje. Tako ravnajo naši poslanci, takšno možnost imajo naši ministri, to možnost moramo dopustiti tudi vsem ostalim našim članom. Ampak veste, ko se na neki točki dogovorimo, ko pridemo do tega, da bomo morali zastopati neko našo odločitev, tam je potrebna enotnost. Seveda bo tu in tam normalno, da bo kdo do konca ugovarjal, nenazadnje je to lahko ugovor vesti iz nekega principa. Pa tudi naša stranka je liberalna, tolerantna; to moramo seveda dopustiti vsakemu posamezniku. Ampak, če ne gre za res neko silno notranjo noto, je pomembno, da najdemo skupni jezik; da ga najdemo, ko nastopamo skupaj pri zagovarjanju naših ciljev in poti do njih.

Zato vedno znova poudarjam, bodite kritični, pogovarjajte se, če je potrebno deset ur, vzemite si čas, potrošite energijo zato, da se dogovorimo. V parlamentu, na vladi, v lokalni skupnosti, a kot stranka, kot celota stojmo skupaj za tem. Če bomo držali skupaj, ko bomo zagovarjali naše cilje in vrednote, če si bomo medsebojno zastavljali cilje in vprašanja o tem, s čimer nas poskušajo spodkopati drugi, ko z neresnicami sejejo dvom med nas, če bomo torej med seboj govorili, se sporazumevali, bomo prišli do skupnih stališč, oz. bolj ali manj skupnih stališč.

In ne pozabite, tako zelo pomembno je to – da nas brez tega ne bo. In če nas ne bo, potem ne bo te nove zgodbe, ki smo jo uspešno začeli; kljub težavam in pomanjkljivostim, ki jih imajo nove stranke. Torej, bodimo enotni, delajmo skupaj za skupni cilj in imejmo v mislih vse državljanke in državljane, našo domovino in predvsem naše prihodnje generacije, kajti njim smo odgovorni, veliko bolj kot smo se tega v preteklosti zavedali.

Želim vam vsem skupaj, da bi bili čim bolj aktivni, da ostanemo povezani in da uresničimo naše cilje.

Hvala lepa!