Finančna konstrukcija izgradnje drugega tira je zastavljena na več finančnih virih zato, da bi bil slovenski proračun čim manj obremenjen

Finančna konstrukcija izgradnje drugega tira je zastavljena na več finančnih virih zato, da bi bil slovenski proračun zaradi te investicije čim manj obremenjen. Prejšnja vlada je sledila enostavni in ljudem razumljivi logiki: znižati delež, ki ga bodo za ta projekt namenili davkoplačevalci in na ta račun zagotoviti več sredstev za izvedbo drugih nujnih infrastrukturnih projektov (tretja razvojna os, obe blejski obvoznici …). Eden pomembnejših “zunanjih” virov financiranja drugega tira so evropska sredstva. Ker vemo, da so na evropskih razpisih uspešnejši projekti, ki predvidevajo sodelovanje več držav, se je prejšnja vlada trudila pridobiti tovrstna partnerstva. Največ zanimanja za drugi tir je izkazala Madžarska (ki pa ni edina država, ki je izkazala interes za udeležbo pri gradnji tega objekta), zato je bilo partnerstvo s to sosednjo državo pomemben element vlog na različnih evropskih razpisih.

Kar je nekdanji državni sekretar in vodja projekta drugi tir, gospod Jure Leben, dejal v intervjuju za Mladino, katerega del je citat, na katerega ste nas opozorili, v ničemer ne pomeni zavajanja slovenske javnosti in državljanov. Zaradi soudeležbe Madžarske pri financiranju drugega tira je bil ta projekt na evropskih razpisih ocenjen bolje, kot bi bil, če bi njegovo izgradnjo financirala zgolj Slovenija. Gospod Leben ni trdil, da projekt drugega tira brez udeležbe Madžarske (ali, če hočete, kake druge evropske države) na evropskih razpisih ne bi bil uspešen, gotovo pa bi bila višina dodeljenih sredstev s strani unije manjša od zdajšnjih skupno 234 milijonov evrov. Da bo razumljiveje: prvih 109 milijonov pridobljenih evropskih sredstev sploh ne bi bilo mogoče dobiti, če pri projektu ne bi bilo sodelovanja z drugo članico Evropske unije.

Drugi tir je za Slovenijo nujen, a finančno zelo zahteven projekt. Da ga Slovenija ne bi zmogla zgraditi sama, nismo v SMC nikoli trdili. A pogum, ki ga že ves čas, ko je govora o njem, izkazujejo tisti, ki trdijo, da je zanj nesmiselno iskati druge finančne vire, če pa ga vendar lahko plačamo sami, nas bo stal več, kot si želimo priznati. Ne le, da bi na ta način nerazumno obremenili slovenske davkoplačevalce, na ta način bi predvsem v nedoločljivo prihodnost prestavili izgradnjo drugih, prav tako pomembnih in prav tako finančno zahtevnih infrastrukturnih projektov. Kdor trdi drugače, preprosto nima prav ali pa se ne zaveda realnosti slovenskega proračuna.

Medtem, ko mi problematiziramo vlogo Madžarske pri izgradnji drugega tira in iščemo vedno nove pomisleke, če ne že kar izgovore, da bi z začetkom gradnje še nekaj časa odlašali, se na severu, vzdolž slovensko-avstrijske meje, gradijo kilometri sodobne železniške povezave, ki bo pomemben del srednje Evrope približala severnoitalijanskim pristaniščem. Ko bo ta povezava nared, bo čas kritikov načrtov za izgradnjo drugega tira bržkone že minil, računi za malodane zgodovinski dolg do pomembnega dela Slovenije pa bodo ostali. Plačali jih bomo sami.