Poslanec Kamal I. Shaker: Vsebina TTIP mora imeti prednost pred hitrim zaključkom pogajanj

Poslanec Kamal Izidor Shaker, predsednik odbora za zadeve EU, Simon Zajc, podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki odbora za gospodarstvo in odbora za zunanje zadeve, so evropski komisarki za trgovino Cecilii Malmström, glavni politični pogajalki EU o sklenitvi čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, predstavili stališča v zvezi s tem sporazumom. Poudarili so, da se zavzemamo za čim večjo transparentnost pogajanj o sporazumih TTIP, CETA in TISA. “Zdi se nam pomembno, da v Sloveniji v čim večji meri vključimo zainteresirano javnost v pogajanja in oblikovanje stališč Slovenije in tudi Unije do omenjenih pa tudi drugih pogajanj,” je dejal poslanec Shaker, ki meni, da morajo ti sporazumi ohranjati doseženo raven standardov EU, tako na okoljskem in zdravstvenem področju, področju delavskih in socialnih pravic kot na področju predpisov o varni hrani, vključno z omejitvami glede gensko spremenjenih organizmov.

Kar se tiče TTIP, v Sloveniji načeloma podpiramo pogajanja o sklenitvi tega ambicioznega in uravnoteženega sporazuma. Med EU in Slovenijo na eni strani ter ZDA na drugi, obstajajo še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja. “Sicer razumemo politične razloge za hiter zaključek pogajanj, vendar se zavzemamo za veliko previdnost, saj menimo, da mora imeti vsebina sporazuma prednost pred hitrim zaključkom pogajanj,” poudari Shaker in spomni tudi na pomen sporazumov z Japonsko in drugimi državami, s katerimi se pogaja EU. Verjetno pa bo slej kot prej treba tudi pristopiti k pogajanjem o podobnem sporazumu z Avstralijo, saj nas vendarle povezujejo z njo podobne vrednote in tudi standardi, še doda poslanec.

Poslanec Simon Zajc pa je komisarki postavil vprašanja, ki so se nanašala na dosežene standarde glede prehrane, “saj nikakor ne morem pristati na to, da bi se evropski standardi, ki so zelo dobri, kakorkoli znižali”. Komisarka Malmström je zagotovila, ne le, “da se naši standardi ne bodo znižali, ampak tudi, da sploh niso predmet pogajanj, in da moramo pri njih vztrajati.” Po njeni oceni bo sporazum po vsej verjetnosti moral priti tudi v potrditev v vse parlamente. To je sicer odvisno od končne verzije in njene vsebine.

Takšna srečanja so pomembna oblika političnega dialoga med nacionalnim parlamenti in Komisijo. “Današnje srečanje je lahko po mojem mnenju pomembno prispevalo k razjasnitvi pomena mednarodnih sporazumov in predvsem načina, kako se ti sklepajo v prid vseh deležnikov, zlasti pa naših državljanov,” je dejal Shaker, ki se je sicer v okviru Slovenskih razvojnih dni udeležil tudi panela z naslovom “Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji in svetu”. Poudaril je, da smo za uresničevanje in zagotavljanje trajnostnega razvoja odgovorni vsi: vsak posameznik, vsaka organizacija, vsaka struktura – vladna ali nevladna. Samo tako bomo skupaj dosegli cilje, ki so opredeljeni v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, ki jo je Vrh OZN o trajnostnem razvoju sprejel septembra letos. Poslanec se je v svoji razpravi osredotočil na tri ključne točke, pri katerih lahko Državni zbor prispeva k uresničevanju zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja. To so: univerzalnost agende, pet ključnih elementov agende ter cilji in podcilji agende. Poslanec Shaker je dodal, da ima Državni zbor hkrati pomembno vlogo pri obveščanju javnosti, saj lahko odpira polje razprav znotraj matičnih teles. Pri tem je opozoril, da “bo Državni zbor moral prevzeti predvsem povezovalno, pa tudi nadzorno in vsebinsko vlogo pri uresničevanju zavez nove agende”.

Tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je srečal s komisarko in zatem poudaril: »Slovenija podpira pogajanja o sklenitvi ambicioznega in uravnoteženega TTIP, saj menimo, da med Slovenijo in ZDA obstajajo še neizkoriščene možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja.« Izpostavil pa je, da Slovenija sicer razume politične razloge za hiter zaključek pogajanj, vendar se zavzema za večjo previdnost, saj meni, da mora imeti vsebina sporazuma absolutno prednost pred hitrim zaključkom pogajanj. Dejal je, da Slovenija Evropsko komisijo poziva k rednemu obveščanju o stanju pogajanj in zagotovitvi dostopa državam članicam do pogajalskih dokumentov, ki sta jih v pogajanjih predložili EU in ZDA. Kot pomemben prispevek k preglednosti pogajanj je izpostavil ustanovitev nacionalnih bralnih sob, katero bi v Sloveniji pripravili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Evropski komisarki je minister povedal, da je treba skladno z uradnim stališčem Slovenije v pogajanjih zagotoviti, da se ohrani sedanja raven zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, s tem, da  se doseženi EU standardi na teh področjih ne smejo znižati. V tem kontekstu je izpostavil: »Slovenija se bo zavzemala, da se ne bo omejevala možnost odločanja držav članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov.«

V pogovorih sta se dotaknila tudi določb o zaščiti investicij, kjer je minister predstavil stališče Slovenije, da sklepanje samostojnih investicijskih sporazumov in vključitev področja zaščite tujih investicij in ISDS v FTA, ki jih EU sklepa z razvitimi državami, ni potrebno. »Tuje investicije uživajo zadostno zaščito in varnost brez sklenitve tovrstnih sporazumov, saj ne obstaja dvom v neodvisnost in nepristranskost sodnega sistema,« je še povedal.