Evropska komisarka za promet Violeta Bulc razkrila strategijo za evropsko letalstvo: Med cilji tudi cenovno ugodne storitve za potnike

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predstavila novo strategijo za konkurenčno, dinamično in povezano evropsko letalstvo. Glavni cilji so varne in cenovno ugodne storitve za potnike ter nadaljnji razvoj in povezanost sektorja. Od slovenskega prevoznika in letališča terja dobre poslovne modele za razvoj na regionalni ravni. Nova letalska strategija, sploh prva napisana strategija za evropski letalski prostor, opredeljuje pogoje za odpravo ovir in nadaljnji razvoj evropskega letalskega prostora, je poudarila komisarka za promet. Z novo strategijo želijo omogočiti nadaljnji razvoj sektorja, ki danes že zaposluje več kot dva milijona ljudi in že predstavlja več kot 110 milijard evrov prometa.

Zelo močan poudarek v strategiji je na še močnejši uveljavitvi evropskega letalstva globalno. Dejansko želi komisija s strategijo postaviti temelje za prehod z enotnega evropskega neba v enotno globalno nebo, je ambicijo ponazorila Bulčeva. Večjo povezanost med Evropo in rastočimi trgi bodo poskušali zagotoviti z dvajsetimi dvostranskimi letalskimi pogodbami s tretjimi državami, na primer s Kitajsko, Mehiko, Turčijo, Armenijo, Brazilijo, Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Katarjem.

Komisija sicer za pogajanja s tretjimi državami potrebuje mandat članic. V pogajanjih, ki bodo po zagotovilih Bulčeve temeljila na načelu vzajemnosti in enakovrednih pogojev sodelovanja, bodo med drugim obravnavali pereče vprašanje lastniške strukture. Evropa je po komisarkinih besedah že zdaj edini letalski trg na svetu, na katerem lahko vlagajo tujci. Sedaj velja pravilo, da njihov lastniški delež ne sme preseči 49 odstotkov, vendar bodo o tem odstotku razpravljali v sklopu dvostranskih pogajanj.

V povezavi z očitki glede nepoštene konkurence v zalivskih državah, kjer naj bi prevozniki dobivali velikodušne državne pomoči, komisarka izpostavlja previdnost, saj konkretnih dokazov za to za zdaj nimajo, bo pa to vsekakor del dvostranskih pogajanj. Komisarka ob tem kot ključno izpostavlja, da se je treba dobro izpogajati o pogojih za vstop tujih igralcev na zrel evropski trg, ki je zaradi stabilnega segmenta potnikov zelo privlačen, manjkajo pa investicije. “Naš interes je, da v sektor privabimo čim več investicij in da ga ohranimo dinamičnega. Evropa ima najbolj odprt in najbolj dinamičen letalski sektor. Želimo, da takšen ostane,” je poudarila Bulčeva.

Interes za vlaganje sicer po njenih besedah obstaja. “Denar išče dobre projekte za oplajanje. Aviacija je segment, ki raste, zato se želi denar aktivirati. V Zalivu je velik interes za zrel trg, ki ga Evropa ponuja,” je izpostavila. Komisija se je po besedah Bulčeve v strategiji osredotočila tudi na odpravljanje ovir na notranjem trgu, pri čemer ugotavlja, da so ena najbolj šibkih točk za nadaljnji razvoj zamaški na letališčih in v zraku.

Pomemben del strategije je tudi poudarek na standardih: okoljskih in varnostnih standardih, pri pravicah potnikov, v odnosih med delodajalci in zaposlenimi ter na področju inovacij in investicij. Med posebej vznemirljivimi elementi strategije je Bulčeva izpostavila dejstvo, da prvič vzpostavljajo regulacijski okvir za razvoj dronov oziroma brezpilotnih letalnikov, zagotavljanje ustreznih cenovnih razmerij in načrt preverjanja potnikov in prtljage na eni vstopni točki.

Za koliko bi se lahko z novo strategijo pocenile letalske vozovnice, je po komisarkinih besedah težko napovedovati. Je pa namen vzpostaviti pogoje za večjo konkurenčnost, posledica tega pa so vselej ugodnejše cene, a ne na račun varnosti, je izpostavila. Ena vstopna točka preverjanja potnika in prtljage bi bila mogoča ob uporabi sodobnih tehnoloških rešitev, pospešila bi potovalni čas in zmanjšala obremenitev potnikov, je poudarila komisarka in nakazala možnost, da bi bilo to v določenem časovnem obdobju za mednarodna vozlišča obvezno. Komisija je sicer letališča razdelila v tri kategorije: mednarodna vozlišča, regionalna vozlišča in mala letališča, ki zagotavljajo povezanost odročnih krajev.

Na vprašanje, kaj nova strategija pomeni za slovenskega prevoznika in slovenska letališča, komisarka odgovarja z besedami upanja, da bosta slovenski prevoznik in letališče dobro zastavila svoje poslovne modele na komercialnih osnovah in se uspela razviti kot regionalna ponudnika. “Spodbujam h konkurenčnosti, k razvoju dinamičnih in inovativnih poslovnih modelov ter k temu, da evropski prostor ostaja zelo atraktiven za investitorje. Vemo pa, kdaj se investitorji angažirajo – ko je možnost za razvoj in zaslužek,” je sklenila komisarka.