Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic: Varnost je na enaki ravni kot pred prihodom migrantov

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na novinarski konferenci dejal, da smo lahko v Sloveniji zadovoljni z načinom obvladovanja migrantskega vala: “To se kaže v stabilnih, varnih varnostnih razmerah, ki ne odstopajo od situacije pred prihodom prebežnikov.” Od uvedbe poostrenega nadzora je Slovenija zavrnila 116 ljudi, tok migrantov pa je še vedno relativno močan, od 1500 do 3000 ljudi dnevno, a vse aktivnosti v celoti “obvladujemo in nadzorujemo”, je poudaril Šefic. In kljub relativno visokim številkam prihodov so vse aktivnosti omejene na najmanjše možno območje, na dve ključni lokaciji – Dobovo in Šentilj.

Delo v sprejemnih centrih je dobro organizirano, poskrbljeno je za varnostne preglede in ustrezno registracijo, zato je tudi izredno malo primerov, ko bi se družine ločile. Če pa se to zgodi, uspejo situacijo v kratkem rešiti. Od začetka leta so našteli dva primera kršenja javnega reda in miru in dve kaznivi dejanji. Nekaj je bilo tudi primerov prehodov na zeleni meji, ki pa so jih zaznali, ljudi prijeli, jih zadržali ter sprožili ustrezne postopke.

Sodelovanje z Avstrijo je še naprej “izjemno dobro na vseh nivojih” in o vseh relevantnih stališčih in omejitvah smo s strani naše severne sosede vnaprej obveščeni, je pojasnil Šefic in glede slednjih zatrdil, da ta trenutek nove omejitve – gre predvsem za možnost uvedbe dnevnih kvot za sprejem migrantov – s strani Avstrije niso napovedane. Če pa bi do njih vendarle prišlo, bi tako Slovenija kot tudi ostale države na migracijski poti nanje odgovorila z uvedbo omejitev na osnovi nekih podobnih kriterijev. Tudi točnega časa zaprtja izstopne točke na Karavankah, ki ga je napovedala avstrijska stran, Šefic ni mogel napovedati. Dejal je le, da se bo ta zaprla, ko se bosta o tem dogovorili državi in ko bo Šentilj usposobljen za sprejem celotnega kontingenta migrantov.

“Ni pa bilo nobenega varnostnega dogodka, ki bi moral zbujati skrb pri prebivalcih, zlasti na območjih z migranti,” je poudaril Šefic. Navedbe o zasegih večjih količin orožja je zavrnil. Kot je dejal, so zasegli nekaj predmetov, nekaj literature, a pri nobeni najdbi ni šlo za kaznivo dejanje, prav tako ni bilo razlogov, da bi kogarkoli zadržali.

Avstrija je do sedaj zavrnila nekaj deset ljudi, obenem pa je Slovenija, odkar je poostrila nadzor, zavrnila sprejem 116 oseb iz Hrvaške. V zvezi z iskanjem kapacitet za nastanitvene centre je Šefic zatrdil, da ne gre za povečevanje kapacitet, ampak le ohranjanje obstoječe ravni za okoli 9000 oseb, saj nekatere pogodbe so ali še bodo potekle. Iščejo le lokacije za nastanitvene centre in ne za centre, kjer bi migranti bivali dlje časa.

Glede lokacij, ki se omenjajo v javnosti – v Kranju, Kidričevem in na Vrhniki – odločitve še niso sprejeli in takoj, ko jo bodo, bo o tem seznanjena tudi javnost. Glede vojašnice na Vrhniki je še dodal, da bi tam namestili kvečjemu družine in bolj ranljive skupine, saj sta v neposredni bližini vrtec in šola. Šefic je opozoril, da se glede postavljanja centrov pojavljajo dezinformacije. Zato so županom, s katerimi se po njegovih besedah dobro in konstruktivno pogovarjajo, stalno na voljo in pripravljeni razčistiti katerakoli vprašanja. “Glede nastanitvenih kapacitet poskušamo dolgoročno vzdrževati načrtovano število kapacitet v nastanitvenih centrih (okoli 9 000). Glede na to, da so nekatere pogodbe za najem zemljišč ali objektov potekle oziroma bodo v kratkem, pospešeno iščemo nove,” je pojasnil Šefic.

O slovenski pobudi, da je treba na celotni balkanski poti uveljavljati enotna merila za zmanjševanje toka in zagotoviti enotne registracijske, identifikacijske dokumente, ki bodo izdani že v prvi državi vstopa je povedal, da trenutno potekajo usklajevanja glede praktičnih možnostih izvedbe te slovenske zamisli.

Slovenski policisti, ki so trenutno dodeljeni Makedoniji v okviru bilateralne pomoči, so do sedaj uspešno izvajali predvsem operacije povezane z odkrivanjem in preprečevanjem ilegalnih migracij. Slovenija bo v mesecu marcu dobila donacijo cca 110 bivalnih kontejnerjev, ki bodo do odločitve o namestitvi na konkretnih lokacijah začasno skladiščeni v državnih objektih. Ti kontejnerji so donacija Razvojne banke Sveta Evrope in omogočajo namestitev okoli 500 oseb.

V zvezi z odločitvijo slovenske vlade o številu oseb , ki bi jih naša država sprejela po načelu relokacije (migranti, ki so zdaj v Grčiji in Italiji), je Šefic povedal, da bo naša vlada to odločitev sprejela še februarja in o tem obvestila Evropsko komisijo. Gre pa za približno 20 oseb. Sicer pa vlade članic komisiji na dva do tri mesece sporočajo, koliko migrantov bi bile pripravljene sprejeti na podlagi načela relokacije.

O sporočilu Evropske Komisije o opominih državam članicam v zvezi z azilno zakonodajo in postopki, je Šefic pojasnil, da je komisija Sloveniji izrekla dva opomina. Prvi se nanaša na postopkovna pravila o zaprosilih in odobritvah azilov: Slovenija bo novi zakon o azilu, ki je že v parlamentarni proceduri sprejela še v marcu in s tem v celoti izpolnila svoje obveznosti v zvezi z direktivo. S tem bo opomin EK postal brezpredmeten. Drugi opomin pa se nanaša na tako imenovano trajno bivanje (tisti, ki jim je bil že odobren azil ali tiste s subsidiarno zaščito).V zvezi s tem je Šefic še dodal, da je bila ta direktiva že leta 2014 vnesena v naš pravni red –v ustrezen zakon in je zato menil, da gre najbrž za nekakšen nesporazum in bo Slovenija pri Evvropski komisiji preverila, kaj natančno je problematično oziroma sporno.