Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic: Redčenje migracijskega toka je nujno

Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na novinarski konferenci dejal, da je redčenje migracijskega toka nujno, zato je Slovenija v soboto zaostrila pogoje za vstop v našo državo in nato nadaljevanje poti v Avstrijo: “Od petka do danes smo zaradi neizpolnjevanja zaostrenih pogojev zavrnili 154 migrantov.” Avstrija je medtem dokončno zavrnila 54 migrantov, ki so trenutno nameščeni v Centru za tujce v Postojni. Po oceni Šefica so navedene številke obvladljive. Pojasnil je, da pristojni organi dosledno ugotavljajo državo izvora vsakega posameznika in jih šele po tem natančnem preverjanju spustijo naprej. Izpostavil je, da se mnogokrat pojavljajo napačne navedbe državljanstev, napačni rojstni podatki in neresnični podatki o ciljni državi.

“Te dni so v ospredju naše pozornosti namere in ukrepi Republike Avstrije, ki bo ta teden zaradi več razlogov zaostrila in kontrolo vstopa in številčno omejila vstop migrantov na svoje ozemlje,” je pojasnil Šefic. To se nanaša tako na zaostreno preverjanje identitete, države izvora , dejanskih ciljev in namenov potovanja ter namere za zaprosilo za mednarodno zaščito kot tudi na številčno dnevno omejitev vstopa migrantov. Te svoje ukrepe nameravajo razglasiti jutri, dejansko pa uveljaviti v petek po zasedanju sveta EU. “Seveda se tudi slovenski državni organi pripravljajo na te ukrepe in na različne možne posledice za našo državo,” je povedal Šefic.

Policija intenzivno spremlja, kaj se dogaja na zeleni meji, kjer ni posebnih sprememb: “So primeri manjših skupin ali posameznikov, ki poskušajo na ta način priti v Slovenijo. Policisti take ljudi obravnavajo po predvidenem postopku, nastanijo jih v centru za tujce, nato pa se jih vključi v sistem vračanja,” je povedal Šefic in dodal, da je slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar z avstrijsko ministrico Johanno Mikl-Leitner v tesnih stikih, sproti se posvetujeta, izmenjujeta določena stališča in predloge. Slovenska vlada bo v sredo na seji tudi obveščena o najnovejšem razvoju dogodkov in pristojni organi (MNZ) bodo po potrebi predlagali aktivacijo nekaterih že sprejetih ukrepov za zaščito slovenske in schengenske meje. Predvidena je tudi tiskovna konferenca ministrice za notranje zadeve po seji vlade.

Šefic je še poudaril, da Slovenija podpira poostren nadzor na grško-makedonski meji, saj bi s tem v še večji meri preprečevali ilegalne migracije. Prav tako pa bi se že tam natančno preverilo, kdo prihaja kot begunec oziroma ali vsi, ki prihajajo, tudi izpolnjujejo pogoje za podelitev mednarodne zaščite. “Ekonomski migranti, ki prihajajo iz povsem varnih držav, namreč omejujejo dostop do zaščite ljudem, ki to zaščito dejansko potrebujejo,” je pojasnil Šefic in ob tem spomnil na omejitev, ki jo je glede sprejema prosilcev za azil za letošnje leto postavila Avstrija. Tudi z drugimi poskušajo izmenjevati informacije in usklajevati določene postopke, še pojasnjuje. “Dobro je, da vse države razumejo situacijo in so pripravljene tudi sodelovati,” je dodal.

Slovenija prav tako razume položaj Grčije in poudarja, da je nujna še večja skupna evropska in bilateralna pomoč in samo s takim sodelovanjem bo Grčija lahko bolj temeljito opravljala naloge obrambe schengenske meje. Prav tako pa je pomembna tudi pomoč Makedoniji tako za zmanjšanje ilegalnih migracij kot tudi za dodatno reduciranje migrantskega toka in identifikacijo ekonomskih migrantov. “In Slovenija pri vsem tem aktivno sodeluje, še posebej pa pri medsebojnem usklajevanju ukrepov na zahodno balkanski poti,” je pojasnil Šefic.

Morebitna postavitev dodatne ograje na avstrijsko-slovenski meji je po besedah državnega sekretarja trenutno na ravni razmišljanja za primer, če bi se razmere poslabšale. Vendar pa Šefic verjame, da se položaj ne bo poslabšal: “Schengenska meja je na slovensko-hrvaški meji in sem globoko prepričan, da bo tam tudi ostala.” Ob tem je izpostavil izjemen pomen dogovora med EU in Turčijo, v uresničitev katerega bo treba vložiti ogromno energije. Tudi na operativni ravni imajo veliko stikov s Hrvaško, Makedonijo in Srbijo, v kratkem pa se obeta tudi sestanek slovenskega in hrvaškega notranjega ministra.

Šefic je komentiral tudi informacije o morebitnih lokacijah nastanitvenih centrov. Ponovno je izpostavil, da z novimi prostori zgolj želijo nadomestiti objekte, ki jih morajo po izteku pogodb vrniti. Potrdil je, da se bo nadaljevala projektna naloga glede centra v Kidričevem in da so si inšpektorji že ogledali objekt v Šenčurju. Kot je poudaril, da bo šlo tudi v tem primeru za centre, v katerih bodo migranti nameščeni med 12 in 24 ur.