Dr. Simona Kustec Lipicer ob predstavitvi stališča PS o predlogih proračunov 2016/2017: Počasi ugaša potreba po varčevalnih omejitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ

Proces priprave in obravnave prihajajočega dvoletnega proračuna RS pod veliko težo bodisi preteklih bodisi nepredvidljivih prihajajočih razmer zaznamujeta dva temeljna izziva.

Prvi izziv je prepoznati in finančno podpreti programske razvojne prioritete države.

Drugi izziv je imeti ustrezen, tudi finančno podprt odgovor na nepredvidljive razmere v mednarodnem okolju, ki niso več zgolj finančne in gospodarske narave, kar je bilo prevladujoče pravilo do letošnjega leta, temveč tudi in predvsem nove demografske in varnostne podobe v evropskem prostoru.

Veseli nas, da lahko navkljub omenjenim izzivom in splošnemu nižjemu proračunskemu razrezu ugotovimo, da počasi ugaša potreba po varčevalnih omejitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ, da v zadnjem obdobju na makroekonomskem področju beležimo pozitivne kazalnike, da se znižuje stopnja brezposelnosti, da so dobre napovedi za nadaljevanje gospodarske rasti in da so tudi v prihajajočem dvoletnem proračunu v okviru fiskalnih pravil in dovoljenega javnofinančnega primanjkljaja naslovljene ambicije po podpori nadaljnji rasti in konkurenčnosti naše države.

Zavedati se moramo, da razvojni, z njimi povezani pa tudi finančni izzivi države, ostajajo izjemno zahtevni. Za pokojninski sistem je npr. naša država iz proračuna v letu 2008 namenila 1,1 milijarde evrov, leta 2017 bo ta znesek 1,4 milijarde. Za servisiranje javnega dolga v letu 2008 je država namenila 329 milijonov evrov, leta 2017 po predvidevanjih kar 1,1 milijarde evrov.

Zavedamo se, da je v opisanih razmerah potrebno sedaj ob zasledovanju sprejetih fiskalnih pravil nadalje utrjevati in stabilizirati javnofinančno stanje, še posebej upravljanje z državnim dolgom, pri tem pa dati ustrezno finančno podporo prepoznavnim programskim razvojnim vsebinam in področjem, spodbujati ukrepe za dolgotrajno rast, za zagon gospodarskega investicijskega potenciala in konkurenčnosti, ohranjati pravično socialno ravnovesje in dialog ter odgovornost do mednarodnega in lokalnega političnega okolja, ki ga zaznamujejo številne neznanke, povezane z aktualnimi migrantskimi ter begunskimi tokovi.

Vse navedene razmere, vključno z manjšim prilivom evropskih sredstev v letu 2016, zanesljivo omejujejo zmožnost idealne finančne podpore programskim razvojnim prioritetam, a je iz predloženega proračunskega predloga vsekakor možno razbrati jasne prednostne temelje programskih smernic za prihajajoči proračunski leti.

Pomembno povečanje proračunskih sredstev je namenjeno za Ministrstvo za notranje zadeve in v tem okviru za Policijo, ki bo v aktualnih razmerah dajalo finančno podporo za ustrezno zagotavljanje varnosti, pa tudi za investicije in razvoj v popolnitev kadrovskega načrta ter modernizacijo zastarele opreme in sistemov ter prostorov.

Prvič po letu 2010 se je ustavil tudi trend padanja proračunskih sredstev za obrambo, zvišujejo se sredstva za Slovensko vojsko in za upravo za zaščito in reševanje, za nemoteno sodelovanje države v mednarodnih operacijah in misijah ter za minimalni investicijski razvoj.

Povečujejo se tudi sredstva za pravosodje, prednostno za izboljšanje zaporskega sistema ter informatike in izobraževanja v pravosodju, kar bi pričakovano moralo pripomoči k pospešitvi sodnih postopkov.

Prav tako se integralni stroški proračuna povečujejo tudi na Ministrstvu za javno upravo, prioritetno za razvoj informacijskih sistemov ter projekt centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem.

Od uspešnosti črpanja denarja iz prihajajoče nove evropske finančne perspektive je odvisna končna proračunska teža Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki v sedanjem finančnem okviru svoje prioritete gradi na promociji Slovenije v tujini, na turizmu, lesarstvu in odpravi administrativnih ovir. Zaradi aktualnih razmer v mednarodnem poslovnem okolju pa bo moralo veliko in stalno pozornost namenjati skrbi za tisti del nadaljnje gospodarske rasti in konkurenčnosti, ki je odvisna od izvoznih trgov. Nikakor pri prihodnjem delovanju ne gre spregledati tudi v javno obravnavo pred dnevi vloženega paketa ukrepov za nadaljnje spodbujanje konkurenčnosti in rasti slovenskega gospodarstva, ki naj pospešijo gospodarsko pobudo in spodbudijo multiplikativne investicijske učinke.

Za nekaj milijonov evrov se povečujejo tudi sredstva za delovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bodo v okoliščinah nižanja stopnje brezposelnosti in zaustavitve rasti revščine omogočila sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov za delo in družinsko politiko ter da se bo spodbudilo premislek o socialno pravičnih in uravnoteženih ukrepih delovne, socialne ter družinske politike.

Prihajajoči proračun za področje zdravja, v katerem sedaj še niso vključena evropska kohezijska sredstva, se glede na letošnji rebalans integralno povečuje za 24 % v letu 2016 in 35 % v letu 2017. Prioritete v naslednjih dveh letih bodo namenjene večjim investicijskim projektom, med njimi nadaljevanju gradnje ljubljanske in ptujske urgence, sanaciji objektov v Stari Gori, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, dispečerskima centroma v Ljubljani in Mariboru, sanaciji vodovoda na Onkološkem inštitutu ter opremi za več zdravstvenih zavodov, skrbi za izvajanje nalog javnega zdravja, kot so zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, projektu eZdravje, skrajševanju čakalnih dob, programom izobraževanja in preventive kot temeljem za boljše zdravstveno stanje prebivalcev.

Upoštevajoč še evropska sredstva se povečuje tudi skupni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer se končno ponovno povečujejo sredstva za področje visokega šolstva, ki so se v zadnjih letih najbolj zmanjševala. Sredstva se bodo povečevala tudi za druga področja izobraževanja in šport. Krovna usmeritev obeh letnih proračunov bo zagotavljanje kakovosti, odprtosti in povezovanja resorja z gospodarstvom.

Proračunska sredstva Ministrstva za infrastrukturo obsegajo sedem odstotokov celotnega proračuna, bistveno pa bo njihova končna višina odvisna tudi od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev, ki so sicer načrtovana v proračunu službe vlade za kohezijo. Prioritetno se na tem resorju povečujejo zlasti sredstva za investicijsko vzdrževanje cest.

Predvsem zaradi upada evropskih sredstev v letu 2016 pa se zmanjšujejo proračunska sredstva Ministrstva za okolje in prostor, čeprav se ta glede na rebalans preteklih dveh let integralno ne zmanjšujejo. Na tem resornem področju bo za nadaljnje programske prioriete, med katerimi mora biti zlasti protipoplavna varnost in zaščita, zelo pomembno dobro sodelovanje in razumevanje z občinami, da se bo poleg jasne namenske porazdelitve finančne odgovornosti uspešno porabilo vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva.

Povečujejo se tudi sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predstavljajo 4 % celotnega državnega proračuna. To predstavlja visoko obvezo in pričakovanje, da se spodbudi pogoje za prehransko samooskrbo, gospodarsko pobudo ter ohranjanje kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti kot nacionalnega trajnostnega potenciala.

Integralna sredstva se v primerjavi s preteklim obdobjem povečujejo tudi na področju kulture, kar je v programskem pogledu pomembno z vidika premisleka o temeljni upravičenosti in prihodnjih prioritetah slovenske kulture kot stebra narodne identitete.

Na podobni ravni kot dosedaj ostajajo proračunska sredstva Ministrstva za zunanje zadeve, kjer se med prioritetami delovanja izpostavljajo zaščita slovenskih interesov v mednarodni skupnosti, gospodarska diplomacija, pomoč, varnost in zaščita interesov slovenskih državljanov v tujini ter prispevek naše države pri zagotavljanju mednarodne varnosti in stabilnosti.

Končno pa je potrebno tudi izpostaviti, da v okviru različnih resorjev vsaj na dosedanji ravni ostajajo, ponekod pa se tudi povečujejo, proračunska sredstva za zagotavljanje delovanja narodnih manjšin in Slovence po svetu, ki se glede na uspešnost črpanja evropskih sredstev še oplemenitijo.

Zavedamo se, da je pred nami vsemi v danih okoliščinah velika odgovornost, da s skupnimi napori in sodelovanjem zagotovimo nadaljnjo stabilnost naše države in podlago za ukrepe dolgoročne gospodarske, socialne in trajnostne varnosti, rasti in konkurenčnosti, ki bodo utemeljeni na znanju in inovacijah prihodnosti. Posebej pozdravljamo tudi dejstvo, da je proračun v luči izpostavljenih širših notranjih in zunanjepolitičnih okoliščin odraz konstruktivnega soglasja znotraj vlade, med socialnimi partnerji javnega sektorja in z veliko željo, upajmo, tudi s predstavniki lokalnih skupnosti ter končnega soglasja zakonodajne veje oblasti.

Zaradi vsega navedenega v PS SMC verjamemo, da predlog obravnavanega proračuna za naslednji dve leti predstavlja ustrezno finančno podlago za prihajajoče programske usmeritve države, zato ga bomo tudi podprli.

Tekom proračunske razprave bodo poslanke in poslanci PS SMC našo enotno odločitev argumentirali tako s finančnega kot programskega zornega kota in naslovili poziv vladi oz. posameznim ministrstvom k bolj učinkovitemu koriščenju sicer v primerjavi s preteklim obdobjem za 20 % nižjega, a še vedno pomembnega, 3,2 milijarde evrov velikega obsega sredstev iz evropske finančne perspektive, iz katerega bi morala država po predvidevanjih ministrice počrpati 510 milijonov v letu 2016 in 600 milijonov evrov v letu 2017.