Dr. Simona Kustec Lipicer: Nekatere politične stranke so cenene politične interese ponovno postavile pred skrb za ljudi

Poslanske skupine SDS, NSi, DeSUS in SD so danes z zavrnitvijo dnevnega reda 61. izredne seje Državnega zbora, preprečile sprejem dobrih zakonskih rešitev, med katerimi so večino vložili poslanci SMC. Med njimi je novela zakona o enakih možnostih žensk in moških, zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji in zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Nesprejetje dnevnega reda tudi s strani poslancev, ki so predlagane rešitve na odborih celo podprli, je tako dokončno preprečilo sprejem zakonov, »s katerimi se je želelo popraviti stanje, ki ga niso uspele odpraviti pretekle vlade, niti dve ministrstvi aktualne vlade – Ministrstvo za delo in Ministrstvo za kulturo,« je v današnjem odzivu po seji poudarila vodja poslanske skupine dr. Simona Kustec Lipicer. Pri tem pa je dodala, da »smo bili danes priča strašljivemu zavezništvu starih političnih strank, zavezništvu, ki govori proti rešitvam v dobrobit ranljivih skupin v naši državi.«

Na nepotrjeni dnevni red 61. izredne seje Državnega zbora, so se odzvali tudi predlagatelji zakonov dr. Jasna Murgel, Saša Tabaković in dr. Dragan Matić.

Predlagateljica zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, dr. Jasna Murgel, je spomnila, da »je bil namen zakona izenačiti pravice otrok s posebnimi potrebami glede spremljevalcev. Današnji usklajen manever večine političnih strank je preprečil odpravo te kričeče neenakosti, na katero so opozarjale tudi različne nevladne organizacije.« Poslanka je izrazila skrb, kako bodo te stranke, katerih poslanci niso bili zmožni niti potrditve dnevnega reda, v prihodnosti storili kaj za otroke. Pri tem je poudarila, da so vse poslanske skupine, z izjemo SDS, na matičnem delovnem telesu predlog podprle.

Saša Tabaković, prvopodpisani pod novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških, je poudaril, da bi sprejem omenjene novele pomenil nov mejnik v zagotavljanju »de facto« enakopravnosti moških in žensk, kar je tudi zapisano v ustavi. »Predlog zakona nima niti centa finančnih posledic. Novela zakona je imela pred vložitvijo širšo politično podporo, zato me žalosti dejanje določenih poslancev, posebej tistih, ki so se ob vložitvi zakona, pod zakon tudi lastnoročno podpisali,« je poudaril poslanec.

Tudi poslanec dr. Dragan Matić, predlagatelj t.i. zakona o kulturnem evru ter Predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS, pa je izrazil razočaranje, da zakona kljub uspešno prestani obravnavi na matičnem delovnem telesu nista bila deležna podpore pri končni potrditvi. »Poslanski skupini SD in DeSUS sta se v koalicijski pogodbi zavezali, da bosta zakon o ”kulturnem evru” podprli, pa tega nista storili. Naj spomnim tudi na javni poziv Nacionalnega sveta za kulturo, da je zakon nujno potreben ter na poziv ministra za kulturo, ki prihaja iz stranke DeSUS. Enaka usoda je doletela tudi zakon o kulturnih pravicah narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Po 27 letih namreč več kot 200.000 slovenskih državljanov še vedno nima niti enega predpisa, ki bi urejal njihove osnovne pravice, tj. ohranjanje njihove identitete. Stanje bo žal ostalo nespremenjeno,« je dejal dr. Matić. Pri tem je dodal, da »bomo v SMC v prihodnjem mandatu storili vse, da se navedeni zakoni čim prej vložijo v parlamentarno proceduro in tudi sprejmejo.«