Dr. Peter Umek: Je strah pred begunci upravičen?

V vsakodnevnih srečanjih z znanci in prijatelji se zagotovo dotaknemo tudi begunske problematike. Pametujemo, kaj bi morala storiti Evropska unija, da bi se kriza z begunci končala, ali ravnamo v Sloveniji prav, da omejujejo vstop beguncev in ekonomskih migrantov, je pomembnejši humanitarni ali varnostni vidik. Zadnje dni so seveda v ospredju pogovori o protestih proti nastanitvi azilantov, ki so se zgodili v Kidričevem, Šenčurju, Logatcu, na Vrhniki in v Lenartu, napovedani pa so tudi protesti v Ljubljani. So ti protesti posledica strahu pred begunci, je ta strah morda upravičen? Ali gre res samo za strah pred begunci?

Ja, marsikoga je strah, nekateri pa so popolnoma paranoični. Mnoge sem slišal govoriti o prihajajoči vojni in prav nič ne pomagajo zagotovila strokovnjakov, da vojne v svetovnem merilu gotovo ne bo. Seveda se veliko razpravlja tudi o islamu, ki se ga povezuje predvsem s terorizmom, širi se miselnost ksenofobije in mizoksenije, torej sovraštva do tujcev, ki se lahko hitro sprevrže tudi v nasilje. Predvsem v mladih samskih azilantih nekateri vidijo potencialne teroriste, kriminalce in nasilneže, ki ogrožajo ženske in otroke. Zaključujejo na osnovi predsodkov, vnaprejšnjih sodb brez primernih argumentov. Prepričevanje o tem, da se pri nas še ni zgodil kakršen koli pomembnejši incident z begunci, da policija dobro skrbi za varnost v okolici azilnih domov, ne obradi sadov. Začnejo govoriti o terorističnih napadih v Franciji, dogajanjih ob novoletnih praznovanjih v Nemčiji in domnevnih množičnih posilstvih na Švedskem. Prepričani so, da se bo to zgodilo tudi pri nas. Zatrjujejo, da je njihova bojazen utemeljena in zato nasprotujejo nastavitvi azilantov. Da tu ti nimajo kaj početi. Vlada naj raje poskrbi za Slovence, za službe, za boljše plače. Sebe pa nikakor ne smatrajo za tujcaplašne in tujcemrznike (ta izraza je skoval Branko Gradišnik).

Nisem politični analitik, vendar upam trditi, da protesti niso samo posledica zaskrbljenosti in strahu. Begunsko krizo se izkorišča v boju za oblast tako v ZDA, Evropi in seveda tudi pri nas. Ljudje, ki živijo v strahu, potrebujejo avtoritarne voditelje, ki dajejo vtis, da obvladujejo situacijo. To se jasno kaže na primer v predsedniški kampanji Donalda Trumpa, ki v veliki meri temelji na ideji strahu, nekaj takega bi lahko zasledili tudi ob volitvah v Franciji, take ideje so močno prisotne tudi v Nemčiji. Tako tudi pri nas ne gre samo za begunce. So sredstvo, s katerim se manipulira, podpihuje se strah in širi sovraštvo, ne samo do beguncev, tudi do ljudi, ki se trudijo za človeško obravnavanje in ravnanje z begunci. Cilji teh organiziranih in ne spontanih protestov je jasen. Kaos, destibilizacija države in prevzem oblasti. To dogajanje je tisto kar nas lahko skrbi. Begunci predstavljajo za nas predvsem humanitarni in ne varnostni problem. Resna grožnja varnosti v Evropi in pri nas so predvsem ksenofobija in z njo povezana »domoljubna« gibanja.

Ne morem si kaj, da ne bi omenil šestih begunskih otrok, ki jih po protestih staršev in štiriindvajsetih učiteljev iz gimnazije Franceta Prešerna niso namestili v dijaški dom v Kranju. Se starši in učitelji res bojijo otrok? Bojim se, da je to izraz splošne panike in popolno zavračanje človekovih pravic. Namesto, da bi izkoristili priložnost in jih vključili v skupine slovenskih otrok, da bi spoznali, kako je živeti v Siriji, Iraku, Afganistanu, da bi se spoznali z drugo kulturo, so jih zavrnili. Namesto, da bi otrokom ponudili varnost, so jih nagnali. Si lahko predstavljam, kaj to pomeni za socializacijo teh begunskih otrok. Potem se bomo pa čudili.  Meni nedojemljivo. Prav dobre izkušnje z begunskimi otroki imajo učitelji in učenci na osnovni šoli Livada v Ljubljani. Učijo se eden od drugega in prav nič jih ne moti njihova različnost.

Dobro bi bilo, da bi se tudi na državnem nivoju sledilo prizadevanjem učiteljev na osnovni šoli v Šenčurju, ki so namenili šolske ure seznanjanju učencev o begunski problematiki, pa župniku, ki je otroke pri verouku seznanil s stališči papeža Frančiška o beguncih in tudi dijakom Kranjske gimnazije, ki so pripravili recital o beguncih. Pa se bojim, da bo namesto strpnosti še naprej prevladovalo hujskanje.