Dr. Dragan Matić ob kulturnem prazniku: Slovensko kulturo moramo obravnavati posebej skrbno, jo pozitivno diskriminirati, kulturni resor pa šteti za državotvornega

Govor dr. Dragana Matića na kulturni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Državnem zboru

Objavljeno: 04.02.2016

Govor predsednika Odbora za kulturo dr. Dragana Matića na kulturni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku
4. februar 2016, Državni zbor

Spoštovani predsednik državnega zbora, spoštovana ministrica za kulturo, cenjene poslanke in poslanci, dragi gostje!

V državnem zboru s proslavami in slavnostnimi sejami obeležujemo štiri praznike: Prešernov dan, dan Primoža Trubarja, dan državnosti ter dan samostojnosti in enotnosti. Med naštetimi prazniki sta izstopajoča zlasti prva dva, ki sta zaslužna za to, da smo Slovenci postali najprej narod knjige in pisanega jezika, nato pa tudi narod visokokultivirane pesniške govorice. … S poezijo Franceta Prešerna, pesnika, kateremu posvečamo današnjo prireditev, smo se Slovenci v literarnem in širšem pogledu postavili ob bok tistim, ki so nam med drugim očitali, da je slovenske literature samo toliko, da bi se je dalo prinesti v kranjski deželni parlament v žepnem robčku. Občutek jezikovne zmožnosti, ki jo je pesnik posredno podaril svojim rojakom, je v drugi polovici 19. stoletja porajal vse tisto, kar danes s ponosom imenujemo kulturna dediščina – na področju jezika in literature so to dela slovenskih klasikov in modernistov, ki so ubesedovali slovenske navade in like. In šele kontinuirano literarno ustvarjanje, ki ga je motiviral Prešernov genij, je našemu jeziku dalo izoblikovano podobo in trdnejše temelje.

Ob praznovanju Trubarjevega in Prešernovega dneva ne smemo pozabiti, da na ta način dajemo priznanje dvema velikanoma, ki sta zaslužna, da je slovenski narod obstal in prepoznal svoje temelje. Druga dva praznika sta povezana s tem, da je slovenski narod dosegel neodvisnost, samostojnost in državnost ter s tem postal polnovredna nacija na svetovnem političnem zemljevidu. Tudi k temu dosežku so bistveno prispevali prav slovenski kulturniki, združeni predvsem v krogu Nove revije. S svojo pogumno in pokončno vlogo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nastopom v javnosti in konkretnimi idejami so ustvarili in deloma poustvarili slovenski nacionalni program, na katerem je utemeljena slovenska država. Tudi tako so v novi dobi nadgradili temelje, ki jih je France Prešeren skoval v verzih Zdravljice, naše nacionalne himne.

Ob vsem povedanem ni težko razumeti, zakaj je treba slovensko kulturo obravnavati posebej skrbno, jo pozitivno diskriminirati, kulturni resor pa šteti za državotvornega. Prav zato je pomembno, da slovenske kulturnike obravnavamo spoštljivo in jim omogočimo dostojne pogoje za njihovo ustvarjanje.

Brez razvoja kulture, se lahko naša identiteta v vedno bolj prevladujočih procesih globalizacije začne razblinjati. V tem pogledu se kulturna politika države in njenih organov upravičeno kritično spremlja, od nje pa pričakuje rezultate. Pa ne samo v primernem financiranju, ki mora zagotoviti pogoje za neodvisno kulturno produkcijo, ki ne bo podvržena zgolj logiki trga, temveč tudi sistemski ureditvi kulturnega modela, ki bo zagotavljal enakopraven in stalen dialog z vsemi akterji kulturne krajine.

Spoštovani! Pesnik France Prešeren je živel in delal v časih, ki Slovencem, zlasti pa slovenskim kulturnikom ni bil naklonjen. Da je v teh težkih pogojih našel potreben pogum, ljubezen in požrtvovalnost za to, da je svoj genij posvetil svojemu narodu je svetal zgled, ki bi mu morali slediti vsi. Zlasti oni, ki lahko prispevajo k napredku na področju kulture.

Želim Vam prijeten in kulture poln praznik.