Na omizju SMC številne pripombe na predlog Medijske strategije: minister Peršak podaljšal rok za dodatne odzive javnosti

Predsednik Odbora DZ za kulturo dr. Dragan Matić je na omizju o medijski strategiji, ki ga je vodil v ponedeljek zvečer v Ljubljani, uvodoma poudaril, da gre za zelo zahtevno vsebine, ki so trd strokovni in politični oreh. Medijski strokovnjaki, novinarji, predstavniki medijev in Agencije za komunikacijska omrežja ter minister za kulturo so se v večini strinjali, da je nujna depolitizacija medijev, pri večini drugih vprašanj pa so mnenja deljena, tudi o predlagani ponovljeni javni razpravi o novem, večkrat dopolnjenem besedilu strategije.

Mnenja medijskih strokovnjakov, ustvarjalcev medijev ter ministrstva o predlaganem osnutku strategije so deljena. V SMC ocenjujemo, da je osnutek nacionalne medijske strategije, zlasti zastavljeni cilji, solidna osnova za nadaljnjo dodelavo. Potrebno pa je, ob ustreznem dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo, dodelati ukrepe, ki bodo vodili k rešitvam oz. izpolnitvi zastavljenih ciljev. Zlasti v smeri depolitizacije javne RTV ter krepitve neodvisnosti novinarskega in uredniškega dela. SMC si bo prizadevala za to, da bo osnutek nacionalne medijske strategije bistveno izboljšan v tej smeri.

 

Minister za kulturo Anton Peršak je v daljšem uvodu pojasnil, da strategijo zahteva nacionalni program za kulturo, prav tako je potrebo, da se to področje glede na stanje na področju medijev, preuredi, prepoznala vladna koalicija v koalicijski pogodbi. Ministrstvo je imenovalo strokovno delovno skupino, da oblikuje izhodišča, narejenih je bila vrsta analiz dejanskega stanja. Poudaril je, da je strategija razmeroma kratka, glede na to, da so sicer takšna besedila precej obširna. Predlog medijske strategije vsebuje obvladljivo število ciljev in jih je mogoče tudi preverjati, je izpostavil.

Minister je opisal stanje na slovenskem medijskem področju, ki je sicer značilno za vse tranzicijske države, ki se mu je zgodila privatizacija. Ta je prinesla dobre in slabe posledice za medijsko krajino, med slednjimi tudi tveganja prevelike komercializacije zaradi želje po dobičku. Minister je med nujnimi posegi izpostavil nujnost digitalne preobrazbe medijskega prostora, nadaljnje zakonsko urejanje statusa javnega zavoda RTV Slovenija, tako kot je to urejeno v veliki večini evropskih držav, urejanje položaja novinarjev iz prekarizacije tega poklica in definiranje javnega interesa. Ta je v prvi vrsti svoboda izražanja in njej komplementarna pravica do obveščenosti. “Javni interes je interes družbene skupnosti,” je dejal. Opozoril je še na pokritost ozemlja Slovenije  z dostopom do virov informacij: “Celotno območje Slovenije mora biti dostopno z viri informacij.”

Minister za kulturo je poudaril, da strategija odgovarja na omenjenih pet glavnih točk, podrobneje bodo razdelane v Zakonu o medijih in o Zakonu o RTV. Med drugim je opozoril na strukturo vodstva javne RTV in dopustil tudi možnost dvočlanske uprave, za programski in poslovni del. Stroga delitev na tri stebre so morda že preživel način vodenja in organizacije javnega medija.

Dr. Sandra Bašić Hrvatin, članica strokovne komisje, ki je pripravljala prvo različico Medijske strategije, je povedala, da člani komisije s svojo prvo verzijo predloga strategije ne želijo biti povezani, ker so jo na ministrstvu za kulturo tako zelo preoblikovali, da ni več predlog komisije. Strokovna Komisija je želela v svojem predlogu strategije odgovoriti na vprašanje, kaj državljani potrebujejo. Zahtevala je, da se uredi položaj novinarjev in določi, kaj je javni interes. Opozorila je, da je država dolžna financirati vsebine za državljane. Obstajajo cele sive lise po državi, ki medijsko ne obstajajo. Obstajajo pa paramediji, ki so vpisani v razvidu medijev in ne delajo v skladu standardi novinarskega dela, saj so propagandni kanali določenih političnih strank. Letno se  v takšnih medijih netransparentno vrti okoli 800 milijon evrov. “Prosim, da ta vlada enkrat za vselej umakne politiko iz RTV, naj se Stranka modernega centra zaveže, da se bo politika umaknila, da nobena stranka, ne bo imela vpliva. RTV pa se zaveže, da bo opredelila, kakšen naj bo program,” je predlagal dr. Bašič Hrvatin.  Opozorila je še, da je slovenski medijski trg tako razdeljen, da na koncu ne bo preživel.

Predsednik Programskega sveta RTV Slovenija Miran Zupanič je poudaril, da Medijska strategija, takšna, kot je, ne depolitizira RTV Slovenija in ali je depolitizacija sploh mogoča. Opozoril je, da uporabniki RTV ne morejo predlagati svojih predstavnikov v svet RTV. Predlagal je, da se v upravljanje RTV vključi nov organ, svet uporabnikov. Prav tako je pokazal še na širši medijski prostor, v katerem novinarji niso edini ustvarjalci medijskih vsebin. Tudi če bi bili v programskem svetu zastopani tako uporabniki kot zaposleni in legitimno tudi predstavniki politike, bi bila to še vedno navidezna depolitizacija, ne pa dejanska.

Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je poudarila, da novinarje skrbi tako definicija medijev kot tudi definicija novinarjev. Opozorila je na status lokalnih medijev, ki jih v večini financirajo občine in zato opravičujejo vsakokratno politične oblasti. V zvezi s samoregulacijo novinarjev je poudarila, da bi utegnil hitro prerasti v neko drugo obliko pritiska. Morda bi poleg javnosti morali vključiti še izdajatelje medijev, je dejala. OCenila je, da je bil pravni in socialni položaj novinarjev v prvi verziji besedila strategije boljše opredeljen kot v sedanji. Se je pa strinjala s cilji strategije na področju spodbud mladim novinarjem in spodbujanju medijske pismenosti, ki sta prav tako pomembni temi. Izpostavila je avtonomijo novinarjev in položaj medijev, o preiskovalnem novinarstvu pa je dejala, da bi ga morali v strategiji podpreti bolj odločno.

Urednik Portala plus Dejan Steinbuch je dejal, da ga veseli povabilo na omizje kljub temu, da je portal večkrat kritično pisal tudi o SMC. Ameriške volitve so pokazale, da so mediji postali nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, je menil. Opozoril je na nemoč neodvisnih medijev proti podjetjem in kapitalu, ki so močnejši. Izrazil je bojazen, da mediji ne bodo vzdržali pritiskov. Slovenski medijski prostor je po njegovi oceni razpadel in je vprašanje, če ga “politika lahko zlepi”. Omenil je še, da pripravljajo 30 točk – pripomb na medijsko strategijo in jih bodo predstavili v prihodnjih dneh.

Profesor dr. Marko Milosavljević z ljubljanske Fakultete za družbene vede je opozoril, da strategija izgleda, kot da je nastala v praznem prostoru, saj niti ne upošteva pripomb EU. Globalne medijske korporacije obvladujejo tudi večje slovenske medije. Opozoril je, da se bo morala definicija medijev spremeniti. Je pa menil, da že sedanja zakonodaja omogoča nadzor nad kršitvami medijske zakonodaje in tudi navzkrižnega lastništva, ki je omejeno, vendar je ne upoštevamo. Čeprav so v razvidu medijev tudi mediji, ki združujejo dejavnosti, kar ni dovoljeno, je inšpektorat lani obravnaval le osem primerov. “V tem trenutku lahko Facebook kupi Siol ali pa Delo, noben naš organ tega ne more preprečiti,” je še opozoril.

Tanja Muha, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za komunikacijska omrežja je ocenila, da je druga verzija strategije boljša od prvotne, pričakujejo pa bolj konkretne cilje in naloge ter konkretno časovnico.

V razpravi je minister Peršak opozoril, da so spremembe nujne in se bodo zgodile tudi, če ne bomo sprejeli strategije. Petra Lesjak Tušek je opozorila na izredno slabe pogoje, v katerih delajo novinarji, na razdrobljenost novinarstva, na slab nadzor nad kršitvami v medijih, na kadrovsko podhranjenost direktorata za medije.

Miran Zupanič je ministra pozval, naj gre dokument Medijska strategija v ponovno javno razpravo. Strinjal se je, da je druga različica boljša in da so upoštevali pomembnost digitalnih medijev, skrb za novinarje in spodbujanje medijske pismenosti. “V roku meseca bi lahko prišli do še boljšega dokumenta,” je menil.

Tudi članica Programskega sveta RTV Jelka Zupanič je ocenila, da so cilji strategije primerni, ukrepi pa še ne čisto dodelani, vendar je bilo v pripravo strategije vloženega izjemno veliko dela, zato je smiselno delo dokončati. Posebej je opozorila, da vidi rešitev v medijski vzgoji.

Dr. Sandra Bašič Hrvatin je omenila tudi pravico vseh uporabnikov do aktivne soudeležbe pri vodenju javnega zavoda in predlog, da bi vsi uporabniki lahko sodelovali pri izvolitvi svojih predstavnikov v Programskem svetu RTV.

Dejan Steinbuch pa je menil, da se mladi, ki ne uporabljajo tiskanih medijev, ne bodo pustili manipulirati, ko bodo postali volivci, tako kot se je to pred dnevi zgodilo v ZDA.

 

Minister za kulturo Anton Peršak se je na pobude z omizja, ki so jo podprli številni deležniki, odločil za zbiranje odzivov javnosti na predlog Strategije Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 – 2025 do začetka prihodnjega tedna.

Strategijo zahtevata tako Nacionalni program za kulturo 2014-2017 kot koalicijska pogodba aktualne vlade, predstavlja pa vmesni korak do novih Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija, ki bosta pripravljena v prihodnjem letu, pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.

“Navkljub obsežnemu pripravljalnemu delu in dosedanji javni razpravi ter usklajevanju je ministrstvo prisluhnilo pobudam in bo do ponedeljka sprejemalo odzive javnosti na predstavljeno besedilo. Nato bo besedilo vloženo v medresorsko usklajevanje, po njem pa jo čaka še postopek potrjevanja na vladi in v Državnem zboru,” so napovedali.

Povezava na danes objavljeno drugo verzijo Strategije Republike Slovenije na področju medijev:

http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7167/