Dr. Cerar za Sobotno prilogo: Ni šlo za koalicijsko krizo; Vlada normalno deluje naprej

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v daljšem pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo ocenil, da ob interpelaciji ministrice za delo dr. Anje kopač Mrak ni šlo za nikakršno koalicijsko krizo, ampak za neprimeren prepir med SD in DeSUS, ki je nekoliko vznemiril politični prostor. “Vlada zdaj normalno dela naprej,” je poudaril.

Koalicijska vlada je vedno kompleksna zgradba, kjer se dogajajo napete situacije. Z novimi standardi višje politične kulture z obema koalicijskima partnerjema se je koalicija doslej vedno sporazumela in poenotila ob vseh pomembnih vprašanjih.

“Marsikaj je okostenelo, imamo mnoge nenavadne prakse, s katerimi se moramo ukvarjati – v zdravstvu ali pri socialni varnosti, kjer bo treba narediti radikalnejše premike,” je napovedal.

V zdravstvu se letos začenja osrednji reformni del. V nekaj tednih bosta pripravljena zakona o zdravstveni in o lekarniški dejavnosti za zakonodajni postopek. Vlada pripravlja spremembe tobačnega zakona, čakalne vrste se bodo do konca leta že zmanjšale.

Vlada želi do konca leta 2017 pripraviti zakonodajne podlage za nadaljevanje pokojninske reforme, sprejete leta 2012, ki bo popolnoma uveljavljena do leta 2020. “Če bo možno, bomo pospešili reformo, a to je stvar ocene stroke, kakšen tempo ubrati glede na demografske trende,” je dejal.

Davčna reforma bo pripravljena v zelo kratkem času, je napovedal. Z njo bo dala spodbude gospodarstvu in upoštevali razslojenost prebivalstva, da z njo ne bi še bolj otežili položaja ljudi, ki že zdaj živijo v težkih razmerah.

V vladi se intenzivno ukvarjajo tudi z nepremičninskim davkom. Vsi potrebni pogoji za uvedbo tega davka bodo predvidoma izpolnjeni najpozneje v dveh letih.

Privatizacija NLB se mora začeti še letos, priprave potekajo, SDH pa se zaveda te odgovornosti.

Tudi pri gradnji drugega tira so premiki, pridobljena so že vsa gradbena dovoljenja. “Če bomo napeli vse moči in z nekoliko sreče, je možno, da prvo lopato zasadimo že v tem mandatu,” je dejal.

Glede odkrivanja finančnega premoženja v tujini pravi, da po informacijah ministrstva za pravosodje ni mogoče na podlagi dostopnih podatkov enostavno priti do zanesljivih ugotovitev o teh sredstvih in tistih, ki naj bi jih pretakali v tujino. Vlada bo na tem področju uporabila vse zakonite mehanizme,  je  poudaril in spomnil, da je bila Slovenija oktobra 2014 tudi med prvimi podpisniki večstranskega sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih.

Ob zamenjavi nadzornikov Luke Koper je predsednik vlade zagotovil, da vlada spremlja vse procese v SDH. Če se bo izkazalo, da je pri kadrovanju treh nadzornikov od devetih v Luki Koper karkoli narobe, bodo ukrepali, je dejal.

V zvezi z bančno luknjo tečejo številni predkazenski postopki, predsednik vlade pa obžaluje, da še niso zaključeni. “Problem je, da ne jaz, ne minister, ne vlada ne moremo direktno pospešiti teh postopkov, saj je tožilstvo strokovno avtonomen organ tako kot sodišča,” je spomnil.