Dr. Cerar: “Poskrbeti moramo, da bodo migracije potekale na urejen in obvladljiv način.”

Predsednik SMC in zunanji minister je na današnji izredni seji Državnega zbora ponovno poudaril, da je globalni dogovor o migracijah politični dokument, ki ni pravno zavezujoč in predstavlja zavezo držav, da bodo med seboj sodelovale pri urejanju migracijskih tokov. V nadaljevanju objavljamo govor dr. Cerarja, delovni prevod dogovora pa je dostopen TUKAJ.

Vlada enotno podpira globalni dogovor o migracijah. Postopek, ki je bil glede tega v Sloveniji voden doslej je potekal v skladu s pravili in ustaljeno prakso ter v skladu s pristojnostmi, ki jih vlada ima, kar ugotavlja tudi pravna služba Državnega zbora.

Migracije so del evropske zgodovine, migracije so del našega vsakdana, migracije bodo globalni izziv prihodnosti. Pred tem si ne moremo zatiskati oči, temveč moramo poskrbeti, da bodo migracije potekale na urejen, obvladljiv in varen način. Seveda je pomembno, da se o tem pojavu pogovarjamo, vendar z argumenti in podatki, ne pa z zastraševanjem, nestrpnostjo ali celo teorijami zarote.

Kdo so migranti? So predvsem ljudje, ljudje z imeni in obrazi, z družinami, zgodbami, talenti in upanjem na boljši jutri. Seveda so med ljudmi, med nami, vedno tudi takšni, ki so drugačni, pa tudi tisti, ki nimajo dobrih namenov. Toda to nas ne sme odvrniti od naše temeljne humane drže, pri čemer pa moramo vedno v družbi (Sloveniji) zagotavljati mir, varnost ter spoštovanje dogovorjenih pravil. Predniki številnih slovenskih družin so migranti, ki so pred prvo vojno, med vojnama ali po njih odšli v svet. Iskat boljše življenje zase in svojo družino. Migranti so mnogi gradbeniki, ki garajo na številnih naših gradbiščih, migrantke so mnoge medicinske sestre in strežnice na oddelkih številnih slovenskih bolnic, migrante zaposlujejo slovenska podjetja. Migranti predavajo na slovenskih univerzah. Migranti so torej že med nami, nekateri pa bodo še prišli. Verjamem, da zato Slovenija ni in ne bo nič manj slovenska. Vsekakor pa moramo jasno reči ne nezakonitim migracijam in ne smemo dovoliti, da bi migracije kakorkoli ogrožale našo varnost in naše evropske demokratične vrednote.

Migracije niso nov pojav, so del evropske civilizacije, del naše zgodovine. Evropa ni ne otok, ne trdnjava. Je zagovornica sodelovanja in multilateralizma. Evropa želi ohranjati svoje vrednote in svojo varnost, svoj human obraz, solidarnost in blaginjo za svoje prebivalce. Zagovornice Globalnega dogovora so države, ki za temi vrednotami stojijo – velika večina evropskih držav, Francija, Nemčija, Italija itd. Pravzaprav globalni dogovor podpira več kot 150 držav in velika večina držav EU (med njimi tudi jedrne države EU, ki so vzpostavile mirovni projekt, ki se mu reče Evropska unija in s katerimi Slovenija tesno sodeluje). Globalnega dogovora zagotovo ne podpirajo zato, da bi ta projekt zrušile.

Zakaj Slovenija pristopa k dogovoru? Prvi dnevi in meseci migrantske krize leta 2015 so pokazali, kaj se lahko zgodi, če države med seboj ne sodelujejo, če improvizirajo, se ne obveščajo. Da bi se izognili neurejenosti, neorganiziranosti, tihotapcem, ki ljudi sredi noči vodijo čez ledeno mrzlo reko, je nujno potrebno zagotoviti tesno sodelovanje vseh držav na migrantskih poteh. Naša vlada je odločna zagovornica takšnega sodelovanja, ki hkrati predstavlja tudi pomemben element pri zagotavljanju varnosti slovenskih državljanov. Prehodi naših meja morajo biti urejeni ter zgolj in samo zakoniti!

Zakonsko dovoljene (legalne) migracije marsikdaj potrebujemo, nezakonite (nelegalne) želimo preprečiti in jih preprečujemo! Globalni dogovor je nastal z jasnim namenom, da države sodelujejo 1) za dosego varnih, urejenih in zakonitih migracij, 2) za preprečevanje nezakonitih, nevarnih in neurejenih migracij, ter 3) za odpravljanje vzrokov migracij. Kdor trdi drugače, namerno zavaja!

Eden glavnih ciljev dogovora je še posebej lajšanje razmer v državah izvora, da ljudem ne bi bilo treba zapuščati domov in odhajati po kopnem in čez morja v tuje dežele.

Ponovno poudarjamo, da je Globalni dogovor politični dokument, ki ni pravno zavezujoč: v dveh točkah je izrecno zapisno, da gre za “pravno nezavezujoč okvir sodelovanja” Države smo k pogajanjem pristopile pod pogojem, da dogovor ne bo ustvaril nobenih pravnih zavez, kot tudi da ne bo postal del občega mednarodnega prava.

Drži pa, da dogovor predstavlja politično zavezo. Da – zavezo držav, da bodo med seboj SODELOVALE pri urejanju migracijskih tokov. In to je vsekakor v interesu Slovenije.

Naj ponovim: globalni dogovor držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje, in na noben način ne posega v njihovo ustavno ureditev. Pač pa ponuja NABOR PRIPOROČIL IN DOBRIH PRAKS, iz katerih lahko države črpajo, ko urejajo svoje migracijske politike. Da je temu tako, dokazuje formulacija, ki se pojavlja pri vsakem od 23 ciljev: “Da bi uresničili to zavezo, bomo črpali (“draw from”) izmed naslednjih ukrepov:”.

Te dni pogosto izražena trditev, da dogovor ne ločuje med migranti in begunci, absolutno ne drži: v točki 4 je jasno zapisano, da gre za dve ločeni skupini, katerih statuse urejajo ločeni pravni okvirji. Poudarja, da so le begunci upravičeni do posebne mednarodne zaščite, kot to določa mednarodno pravo o beguncih, medtem ko ta dogovor naslavlja samo migrante.

Globalni dogovor v točki 15 izrecno poudarja suvereno pravico držav, da določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo, ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi. Nobena država na tem svetu ne bi pristala na zmanjšanje suverenih pravic odločanja o tem področju.

Globalni dogovor ne vzpostavlja nobene nove kategorije migrantov, niti ne vzpostavlja pravice do migriranja kot osnovne človekove pravice. Tega ni nikjer v besedilu!

Dogovor ne podeljuje nobenih dodatnih pravic nezakonitim migrantom. Pač pa poudarja nacionalno suverenost na področju migracij. Države na podlagi nacionalne zakonodaje določajo, kateri migranti so zakoniti, in kateri so prišli nezakonito. Avtomatizma ni, da bi s prihodom v državo avtomatično dobili pravice. To ne obstaja v nobeni državi in tega tudi ta dogovor ne prinaša.

Standardi varstva človekovih pravic in obravnave migrantov z urejenim statusom v Evropi, vključno s Slovenijo, pa so že zdaj bistveno višji od tistih, ki jih vzpostavlja Globalni dogovor. Globalni dogovor bo tako prinesel spremembe predvsem za tretje države, ki teh standardov nimajo; to pa je pozitivno. Dogovor vzpostavlja več obveznosti za države izvora, ki do zdaj niso bile definirane na globalni ravni.

Nekateri pravijo in strašijo:
“Dogovor na široko odpira meje za migracije, uvažamo tretji svet in revščino”

Ravno nasprotno! Dogovor izrecno in natančno opredeljuje korake v boju proti nezakonitim migracijam, proti tihotapcem ljudi in kriminalnim združbam. Jasno opredeljuje vračanje ilegalnih migrantov v države izvora oziroma dolžnost teh držav, da jih sprejmejo.

Dogovor res govori tudi o spodbujanju zakonitih migracij, a pri tem vsakič doda “v skladu z nacionalnimi prioritetami, potrebami lokalnega trga delovne sile in demografsko realnostjo ciljne države”. Tudi v tem pogledu Slovenija ohranja vso suverenost ter možnost samostojne politike in presoje. (Pri implementaciji države napotuje na sklepanje sporazumov; za ratifikacijo katerih je pristojen Državni zbor.) So to za vas, predlagatelje te izredne seje, “na široko odprta vrata migrantom”?

Zato, da pomirimo skrbi tistih, predvsem v Sloveniji, pa tudi vseh drugih, ki si – po mnenju Vlade neupravičeno – dogovor razlagajo drugače, bo Vlada pripravila obrazložitev oziroma javno pojasnilo našega razumevanja dogovora, ki ga bomo podali ob njegovem sprejemu. Gre za pogosto prakso ob sprejemanju resolucij v Združenih narodih. V njej bomo izpostavili predvsem:
– pravno-nezavezujoč značaj dogovora,
– suvereno pravico držav, torej tudi Slovenije, da urejajo lastne migracijske politike vključno z določanjem statusa zakonitih in nezakonitih migrantov,
– da bomo pri razlagi dogovora jasno razlikovali med zakonitimi in nezakonitimi migranti, kot na primer pri Cilju 16, ki govori o vključevanju migrantov,
– da dogovor držav ne zavezuje k sprejetju ukrepov za povečanje legalnih tokov,
– zavezo držav, da ponovno sprejmejo nazaj svoje državljane, ki so migrirali.

Kakšno sporočilo bi Slovenija dala mednarodni skupnosti, če dogovora ne bi podprla? Da mednarodnega in dogovornega upravljanja migracij ne podpiramo. Da državam izvora in tranzita sporočamo, da ni dogovora tudi, ko gre za vračanje ilegalnih migrantov! Da z njimi ne želimo sodelovati pri naslavljanju vzrokov migracij. Da z njimi ne želimo sodelovati pri boju proti tihotapcem in tistim, ki migrante silijo v suženjstvo. In da z njimi ne želimo sodelovati, ko gre za pomoč najbolj ranljivim, tj. ženskam in otrokom.

Pomenilo bi tudi, da bi se Slovenija v primeru novega množičnega vala migrantov morala z njim spopadati sama. Umik iz dogovora še ne pomeni umika od problema, pač pa le umik od celovitih informacij, kanalov komuniciranja in dogovornega, koordiniranega urejanja in soočanja z migracijami.

Nobena država danes ne more biti sama kos množičnim in ilegalnim migracijam. Zato vlada podpira globalni dogovor o migracijah.
Slovenija ne želi postati mala država z omejenim pogledom in velikimi strahovi. Slovenija je dežela z eno najlepših himen, ki govori o prijateljstvu in sodelovanju med narodi. In ta dogovor prinaša prav to. Sodelovanje, dialog in skupno urejanje izzivov globalnega problema.