Dr. Brglez na žalni slovesnosti nad Žužemberkom v spomin padlim borcem NOB: Ne pozabimo, da je bila Slovenija okupirana, razkosana in namenjena pozabi

Predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC dr. Milan Brglez je v govoru na žalni slovesnosti v spomin 2200 padlim borcem NOB pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom spomnil, da se brez poguma in drznosti partizanov ter vseh drugih, ki so kakorkoli sodelovali v naši narodnoosvobodilni vojni proti fašizmu in nacizmu, Slovenija leta 1991 ne bi mogla osamosvojiti in biti danes svobodna. Poudaril pa je, da se je med leti 1941 in 1945 na Slovenskem poleg okupacije odvijala tudi državljanska vojna. V njej smo se kot “narod, namesto da bi stopili skupaj, tragično razdelili ter si zadali rane, ki se niso nikoli zares zacelile in nas hromijo še danes”. Zato moramo predvsem iz spoštovanja do vseh borcev narodnoosvobodilnega boja in slovenske osamosvojitvene vojne, vseh žrtev in tragičnih zgodb nedolžnih ljudi zapreti to poglavje naše boleče zgodovine, je dejal.

Kot je v današnjem nagovoru dejal Brglez, niso tu le zaradi tega, ker želijo obeležiti njihov spomin, ampak predvsem zato, da utrdijo jek njihovih glasov in dejanj. “Da utrdimo v slovenski narodni zavesti vse trpljenje, ki smo ga v prvi in drugi svetovni moriji izkusili, ter da povemo tisto, kar moramo povedati: Slovenija je bila okupirana, razkosana in namenjena zgodovinski pozabi,” je dejal.

 

Delegacije države, generalštaba Slovenske vojske, tujih diplomatskih predstavništev, katerih borci so padli v Suhi krajini, borčevskih organizacij in drugih so položile spominske vence. Med borci, ki so padli v suhokranjskih osvobodilnih bojih, so bili namreč tudi pripadniki tujih enot.

Po doslej znanih podatkih je tam padlo približno 140 antifašistov in antinacistov iz več evropskih držav: iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Srbije in Ukrajine. V napadih partizanov na sovražno postojanko Žužemberk so sodelovala tudi letala Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Pod spomenikom je grobnica, vendar pa v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na tamkajšnjih kamnitih ploščah. Na njih je vklesano 1150 imen slovenskih in drugih borcev ter žrtev z območja Dolenjske, po zadnjih raziskavah pa je število teh naraslo na več kot 2200. Cvibeljski spomenik ima status kulturnega spomenika in spomenika tujih armad.

Žalno slovesnost so pripravili odbor VII. korpusa, glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, novomeško območno združenje Zveze združenj borcev za vrednote NOB, krajevni odbor Zveze borcev Žužemberk in tamkajšnja občina.

Foto vir: RTV SLO