Dr. Brglez na 7. Slovenskih razvojnih dnevih v DZ: Pomembno je razumeti, da v globaliziranem svetu nismo sami

Leto 2015 je za mednarodno razvojno sodelovanje prelomnega pomena, zato Ministrstvo za zunanje zadeve in Državni zbor Republike Slovenije ob zaključku Evropskega leta za razvoj 2015 organizirata 7. Slovenske razvojne dneve, ki potekajo 10. in 11. novembra 2015 v Ljubljani. Dogodek je otvoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez: “Ta pomemben dogodek v naš družbeni prostor širi ozaveščanje o tem, kako pomembno je razumeti, da v globaliziranem svetu nismo sami ter da moramo skladno s tem delovati tudi v mednarodnem in globalnem okolju.”

Med drugimi na dogodku sodelujejo državna sekretarka ministrstva za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret, evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides. V diskusiji o uresničevanju ciljev nove agende ZN o trajnostnem razvoju do leta 2030 v Sloveniji in po svetu sodeluje tudi predsednik Odbora DZ za zadeve EU Kamal Izidor Shaker. Državni zbor bo danes obiskala tudi evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, glavna politična pogajalka EU o sklenitvi čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Razprava, ki poteka danes, prvi dan dogodka v Državnem zboru, se sicer osredotoča na dve ključni temi, in sicer na izvajanje Agende 2030 za trajnostni razvoj, sprejete septembra letos na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju, ter na Svetovni humanitarni vrh, ki bo maja prihodnje leto prvič v zgodovini združil vse akterje s področja mednarodne humanitarne pomoči. Dan se bo končal z odprtjem razstave natečaja Evropa v šoli z naslovom “Sodelujem, svet oblikujem”, ki je bila v minulem šolskem letu povezana z Evropskim letom za razvoj 2015. Ob tej priložnosti bo izdana tudi publikacija natečaja Evropa v šoli ter knjiga Studia diplomatica Slovenica Spremenimo svet – Agenda 2030 za trajnostni razvoj.

Celoten uvodni nagovor predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza:

***

Cenjeni visoki gostje in udeleženci konference,
gospe in gospodje,

v veliko veselje mi je, da vas lahko v Državnem zboru pozdravim ob priložnosti otvoritve Slovenskih razvojnih dni. Ta pomemben dogodek, zdaj že kar sedmi zapovrstjo, v naš družbeni prostor širi ozaveščanje o tem, kako pomembno je razumeti, da v globaliziranem svetu nismo sami ter da moramo skladno s tem delovati tudi v mednarodnem in globalnem okolju. Pri tem želim izraziti posebno pohvalo in zahvalo ministru za zunanje zadeve ter njegovim sodelavcem, ki so v letošnjem letu – ki ga je Evropska unija razglasila za Evropsko leto za razvoj – skrbeli za to, da se vest o pomenu naše vpetosti v globalne razvojne in humanitarne politike dotakne tudi sleherne državljanke in državljana Republike Slovenije.

Pred slabima dvema letoma so javnomnenjske raziskave pokazale, da se Evropejci vsaj na deklarativni ravni sicer dobro zavedamo pomena in potrebe po intenzivnem delovanju naših držav na področju razvojnega sodelovanja. A hkrati se je izkazalo, da razvojno sodelovanje dojemamo zgolj kot črno skrinjico, katere vsebine niti ne poznamo – ogromno evropskih državljanov namreč ne ve, kaj točno mednarodno razvojno sodelovanje sploh je, kakšne instrumente uporablja in kakšne učinke dosega ter kam ga naše države usmerjajo, bodisi geografsko bodisi vsebinsko. Dogodki, kot je današnji, zato predstavljajo neprecenljive korake na poti k širokemu družbenemu zavedanju o tem, kako se javna sredstva porabljajo za namene doseganja dejanskih in dolgotrajnih učinkov, ki opolnomočijo posameznike in posameznice širom celega sveta ter jim omogočijo, da s pomočjo globalnih partnerjev svoje družine in družbe izvlečejo iz začaranega kroga revščine.

V zadnjih desetletjih smo lahko nazorno ugotovili, kako soodvisna je globalizirana mednarodna skupnost, v kateri živimo. Sestavni del te soodvisnosti je delovanje sveta, v katerem ima vsak dogodek, vsaka akcija svoje pripadajoče učinke in reakcije, ki jih občutijo ne le prizadete skupnosti, temveč se te posledice prelivajo mnogo širše. In ravno v tem kontekstu vse prevečkrat (in) neupravičeno pozabljamo na vprašanje razvoja ter njegove globalne neuravnoteženosti. Dejstvo, da se v in med mnogimi, premnogimi, družbami in državami razvojne razlike ter razlike med revnimi in bogatimi povečujejo, zahteva svoj davek. Posledice, kot so migracijski pritiski, odsotnost trajnega miru, okoljska degradacija ter vztrajajoča revščina in lakota, so zgolj najbolj opazne manifestacije teh razlik in neravnovesij. A še kako dobro se moramo zavedati, da teh posledic ni čutiti le tam, kjer so najbolj v nebo vpijoče, temveč tudi pred našim lastnim pragom. Divjanje oboroženih spopadov ter revščina na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki in drugje po svetu sta na teh območjih ustvarila krizne in nestabilne razmere ter na nevarno pot potisnila stotisoče ljudi, ki danes v Evropi iščejo varnejšo, dostojnejšo in bolj perspektivno prihodnost.

Mednarodno razvojno sodelovanje je namenjeno preprečevanju takšnih scenarijev s tem, da se z izvornimi problemi soočimo že pri njihovih koreninah. Ustvarjanje pristnih razvojnih partnerstev, v katerih se vzajemno prepoznajo temeljne potrebe šibkejših ter glavne zmogljivosti solidarnih partnerjev, je zato ključno. Le na takšni podlagi lahko namreč dosežemo tisto, čemur je mednarodno razvojno sodelovanje v praksi namenjeno – koordinaciji ekonomskih in socialnih vprašanj, izobraževanju, sistemskemu spopadanju z zdravstvenimi problemi, smotrnejšemu upravljanju z naravnimi viri v duhu trajnostnega razvoja, gradnji demokratičnih in odgovornih državnih institucij ter, gledano celostno, zagotavljanju človekovega razvoja. Z drugimi besedami, mednarodno razvojno sodelovanje je instrument, s katerim lahko ustrezno in pravično upravljamo z nepredvidljivimi globalizacijskimi procesi, ki predstavljajo dejstvo našega vsakdana.

Vesel sem, da boste udeleženci konference o tej tematiki danes spregovorili tudi v luči nedavno sprejete Agende 2030, ki je po izteku razvojnih ciljev tisočletja ponovno preobrazila pristop mednarodne skupnosti k razvojnim vprašanjem. Novi cilji trajnostnega razvoja – kar 17 jih je – ki so bili dogovorjeni na ravni Organizacije združenih narodov, so namreč bolj kot kdajkoli usmerjeni k nam, k ljudem: nastali so v tesnem sodelovanju z vsemi deležniki ter v nasprotju z razvojnimi cilji tisočletja nagovarjajo sleherno državo na svetu in ne le tiste v razvoju. S tem je vprašanje razvoja in mednarodnega razvojnega sodelovanja postalo še bolj inkluzivno. In prav zaradi tega bodo svojo pomembno vlogo zakonodajalca, s katero bodo prispevali k nacionalnem udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja, odigrali tudi parlamenti, vključno z našim Državnim zborom. Poslanke in poslanci tako ne bomo vključeni le v prenovo resolucije mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, ki se izteka s koncem letošnjega leta, temveč tudi v oblikovanje ustreznih ukrepov, ki bodo uresničevali novo razvojno strategijo naše države, ki bo med drugim temeljila tudi na ciljih trajnostnega razvoja. Verjamem, da bomo tej odgovorni nalogi kos.

Razvojno sodelovanje pa ni edina tematika današnjega dne. Kadar naše proaktivno delovanje ni uspešno, ali kadar se zgodi tragično in nepričakovano, se moramo odzvati tukaj in zdaj. To ne nazadnje dokazuje tudi begunska in migrantska kriza, s katero se mnoge evropske države soočamo vsakodnevno. S politikami humanitarne pomoči tako v izjemnih situacijah rešujemo življenja, lajšamo trpljenje in ohranjamo človekovo dostojanstvo. A izzivi so izjemni. V lanskem letu so naravne nesreče prizadele več kot 100 milijonov ljudi, vse bolj brutalni oboroženi spopadi pa so vsega skupaj razselili in v beg pognali že več kot 60 milijonov ljudi; številka, ki je v zgodovini še nismo dosegli. V takšnih razmerah se humanitarna pomoč držav srečuje s številnimi izzivi – od naraščajočih finančnih in kadrovskih potreb, pripravljenostjo in koordinacijo, pa vse do tistega osnovnega vprašanja doslednega izpolnjevanja humanitarnih načel nevtralnosti, nepristranskosti, človečnosti in neodvisnosti. V veliko zadovoljstvo mi je, da bo danes o teh in drugih izzivih z nami spregovoril tudi evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides. Namreč, kot razvojni, tudi humanitarni izzivi niso le izziv Slovenije, so izzivi Evrope in mednarodne skupnosti kot celote. In prav zato jih moramo reševati skupaj.

Spoštovane in spoštovani,

dovolite mi, da zaključim z mislijo Alberta Einsteina, ki je dejal: »Vse, kar je vrednega v človeški družbi, je odvisno od priložnosti za razvoj, ki jih podelimo posameznikom«.

Prepričan sem, da bomo k zavedanju o pomenu teh priložnosti prispevali tudi s tokratnimi Slovenskimi razvojnimi dnevi, zato vsem želim uspešen dan ter se zahvaljujem za vašo pozornost.

***

Drugi dan dogodka,, 11. novembra 2015 bo ob 11. uri v Cankarjevem domu na ogled gledališko-glasbena predstava ”Spremeni svet – akord za akordom”, ki na ustvarjalen in humoren način predstavlja mednarodno razvojno sodelovanje.

FOTO: DZ/Barbara Žejavac