Delo-Sobotna priloga: Miro Cerar: Vlada bo zdržala, se vidimo čez tri leta

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v daljšem intervjuju za Sobotno prilogo časnika Delo poudaril, da je vlada naredila veliko več, kot so nekateri pričakovali in da bo vlada mandat izpeljala do konca  in da odločitve za vstop v politiko ne obžaluje.

O sodelovanju so koalicijskimi partnerji pravi: “So tudi trenutki, ki so izjemno zahtevni in ko se koalicijski partnerji razhajamo, ta občutja so verjetno vzajemna, ker verjamem, da tako kot znajo biti naporni SD ali Desus nam, smo tudi mi izziv za koalicijska partnerja. Splošna ocena bi lahko bila, da je SD vse zahtevnejši, medtem ko ima Desus nekaj ključnih programskih vsebin, okoli katerih potem iščemo kompromise. SD je napornejši partner na večjem številu področij, zato imamo njimi več intenzivnejših pogovorov. Vladanje koalicijo je zahtevno, vsak vložen napor sporazumevanje se ob uspešnem zaključku dvojno poplača, kajti ko enkrat dosežeš konsenz, pridobiš širšo družbeno podporo in nato skupaj lažje izvajaš dogovorjeno.”

Na vprašanje, čemu pripisati ponovni dvig podpore vladi,  je predsednik navedel dejstvo, da so ljudje po naravi neučakani in želijo spremembe takoj, kar kaže na to, da so bila tem časovnem pogledu pričakovanja prevelika. “Vlado in politično oblast smo prevzeli enem od najtežjih obdobij samostojne Slovenije, ko se je kriza le še poglabljala, zato smo somišljeniki tudi vstopili na politično sceno. Dosedanje politične elite preboja enostavno niso bile sposobne. Novo vodenje implicira odločnost, ki ni zgolj udarjanje po mizi, kot si morda kdo domišlja. Udarjanja po mizi je veliko za šankom, vsi pa dobro vemo, kako je ljudmi, ki preživljajo čas za šankom ali so pogumni le za štirimi stenami svojih domov. Odločnost politiki se kaže rezultatih. Ni enostavno pripeljati zapletene teme skozi naporen politični proces, vendar nam to uspeva.”  Spomnil je na dvotretjinsko večino za zakon fiskalnem pravilu, kar je terjalo izjemno široko podporo, veliko vztrajnost, veliko naše pobude in tudi odločnosti.

Eden od razlogov za razočaranje ljudi bi lahko bil tudi omejen dostop do pravih informacij, je ocenil dr. Cerar. “Javnost spremlja politiko predvsem prek medijev, politiki pa zaodrju poteka veliko procesov, ki dajejo prave rezultate šele čez čas. Opažam, da javnem prostoru žal kroži tudi veliko dezinformacij. SMC kot nova stranka ne more vsega ustrezno obvladati kar takoj, sem pa prepričan, da se zelo hitro uči in da imamo veliko kvalitetnih ljudi. Prepričan sem, da gremo pravo smer. Kompozicije, ki se je sestavljala dvajset let, in vseprisotne apatije ni mogoče čez noč potegniti iz blata, ampak je treba vztrajati in delati korak za korakom. Delamo predvsem na srednji in dolgi rok, seveda pa se odzivamo na akutne probleme.

Na vprašanje, kdaj bo SMC prevzela pobudo političnem prostoru in če je bil temu namenjen nedavni dvodnevni posvet poslancev in ministrov Logarski dolini, je predsednik vlade pojasnil: “Dobro je, da opozicija občasno prevzame pobudo, in tega smo veseli, ker imamo programu SMC zapisano, da ne bomo zavračali dobrih pobud, zato smo se jim nekajkrat tudi pridružili. Statistika seveda govori močno vladi prid, saj smo tem obdobju pripravili čez 150 zakonodajnih aktov. To kaže, da smo krepko več kot dve tretjini zakonov spisali na vladi, zato je ta percepcija lahko nekoliko izkrivljena. Vendar to ne pomeni, da SMC ne bi lahko bila še bolj aktivna, in tako tudi bo, saj smo tem letu šele zajeli zalet. Po zmagi na volitvah smo morali praktično iz nič delati na več frontah oblikovali koalicijo, sestavili vlado in začeli graditi lokalno mrežo stranke, ki se je po Sloveniji lepo razpredla. To je videti na terenu, kjer so naši poslanci, občinski odborniki ter vsi ostali člani in simpatizerji vedno bolj prisotni. Naša prednost je tudi visoka stopnja izobrazbe med poslanci, zato sem prepričan, da bo naša poslanska skupina prihodnje izkazala svojo kvaliteto še veliko večji meri.”

O razmeroma neprepoznavni ministrski ekipi med ljudmi  je premier spomnil, da v Švici večine ministrov ljudje ne poznajo, kljub temu država odlično funkcionira. “Na tem primeru vidimo, da je depolitizacija lahko tudi koristna. Želim si, da se ljudje ne bi vsak dan ukvarjali politiko kot v preteklih letih, ko smo bili priča zastrupljeni politični ideologiji in prepirom. Ne želim si političnega cirkusa, tega smo imeli že dovolj. Seveda pa zagovarjam aktivno civilno družbo in aktivne državljane, ki se aktivirajo ob žgočih temah. To je višja politična kultura, ker želimo, da se ljudje dnevno ukvarjajo svojim delom, ko gre za pomembna politična vprašanja, ki zadevajo širšo javnost, pa se aktivirajo, so kritični in pomagajo vladi oblikovati prave cilje in poti do njih. Zdaj se politični prostor precej umirja, čemur bistveno prispevajo poslanci SMC, ki ne vzpodbujajo političnega prepira.”

O predlogu skupine posameznikov za veliko koalicijo SMC – SDS je predsednik vlade dejal, da Stranka modernega centra komunicira z vsemi strankami v parlamentu, tudi opozicijskimi ter da v nekaterih primerih najdemo skupno rešitev, prav tako smo že kdaj podprli kakšen opozicijski zakonodajni predlog in obratno. “Žal pa, denimo, ob sprejemu fiskalnega pravila, ki je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj naše države, stranka SDS zakona, ki ga je bilo treba uvesti skladu ustavo, ni podprla. Torej prav primeru, ko je bilo treba doseči dvotretjinsko večino. Kot kaže, dejanske pripravljenosti za sodelovanje pri najpomembnejših odločitvah za Slovenijo tem trenutku še ni. Trenutno imamo koalicijo, katero smo odgovorno zavezani uresničevanju dogovora, ki smo ga podpisali drugima dvema koalicijskima partnerkama, in tako delamo naprej.”

Premier je na vprašanje, kdo od ministrov ni izpolnil pričakovanj in je primeren za zamenjavo ter da so “na udaru ministrica za zdravje, za kulturo in tudi minister za infrastrukturo”, odgovoril, da je vlada v tem letu naredila veliko več pozitivnih sprememb, kot je marsikdo pripravljen priznati ali se tem javno govori. “Podoba vlade je javnosti prepogosto predstavljena negativistično. Ob polaganju računov bomo ravnali odkrito, ker se ne bomo le hvalili, obletnica je tudi čas, ko se lahko pogleda, kaj bi lahko storili še bolje. Napake smo sproti popravljali, tudi sam sem jih naredil nekaj in nato hitro popravil, zlasti pri izboru kadrov.”

O delu ministrice za zdravje je dejal, da dela dobro in premišljeno in da gore težav ni mogoče odpraviti na hitro. Upoštevati je treba dejstvo, da je stanje v zdravstvu res slabo in pri tem poudaril, da ne misli na delo mnogih odličnih in požrtvovalnih zdravnikov in medicinskih sester, temveč na slabo organizacijo in korupcijske prakse. “Zadnjih nekaj let ni želel nihče ugrizniti v to kislo jabolko; še več, lani so se na tem resorju zamenjali kar trije ministri, ki so drug za drugim priznavali, da niso kos razmeram. V tem letu so se začele stvari končno urejati, vidimo pa, da na površje prihaja marsikaj.” Predsednik vlade je predstavil vrsto ukrepov in sistemskih korakov za ureditev področja zdravstva, ki jih je že začela in jih še načrtuje ministrica Kolarjeva.

Na vprašanje, ali se bo drugi tir Divača-Koper začel graditi v tem mandatu in da minister Cašperšič temu ni naklonjen, je predsednik vlade odgovoril: “Drugi tir ostaja prioriteta te vlade, kar seveda ne pomeni, da ga bomo gradili na vrat na nos, ker si nihče ne želi ponovitve afere Teš ali kakšne podobne zgodbe. premalo premišljenimi projekti so preteklosti povzročili zgolj proračunske luknje in obremenili državljane. Projekt modernizacije železnic, vključno gradnjo drugega tira, moramo izpeljati sprejemljivo finančno konstrukcijo. Letos bomo verjetno pridobili vsa gradbena dovoljenja, kar predstavlja velik korak naprej. Vzporedno tem iščemo enega od ustreznih modelov, eden izmed njih je tudi javno-zasebno partnerstvo. Vse skupaj terja veliko časa in sodelovanja, saj je vpletenih veliko deležnikov. Študija OECD je pokazala, da projekt ni enoznačen in da je mogoče iskati alternative. Študije so lahko koristne, ključna je odločenost vlade, da izpelje projekt, katerem se je govorilo in ne prav veliko storilo v zadnjih 25 letih.”

O stanju v pravosodju in zastaranju zadeve Patria je premier povedal: “Nekaj razvpitih primerov, med katerimi je tudi Patria, kaže izjemno slabo podobo učinkovitosti pravne države. Ker ostaja primer Patria nerešen po toliko letih, pušča grenak priokus pri vsakomur, ki si želi, da bi bila Slovenija pravno urejena država, da bi obsodila tiste, ki so zagrešili kaznivo dejanje, in oprostila tiste, ki so nedolžni. Razplet Patrie ni dober za nikogar, ker je država porabila ogromno sredstev za praktično nič, Janez Janša in drugi vpleteni so obviseli zraku, ker glede njihove krivde ali nedolžnosti zdaj nimamo vsebinske odločitve. Še večji problem pa je, da se je pravosodje, če upoštevamo še druge podobne primere, tem pogledu izkazalo za neučinkovito, čeprav imamo tudi veliko pozitivnih zgodb, ki statistično celo prevladujejo. Patria in podobni primeri so hud udarec, ker neposredno vplivajo na zaupanje državljanov pravno državo. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je sprejel nekaj pravih potez, ki bodo prihodnje preprečile zastaranje takšnih zadev. prihodnjih mesecih se bom odpravil do vodilnih pravosodju, da se iz prve roke informiram, kaj nameravajo storiti in kje vidijo rešitve težav.”

Predsednik vlade je dejal, da nimajo podlage komentarji o domnevni usmerjenosti slovenske zunanje politike na vzhod, kar naj bi pokazal obisk predsednika Ruske federacije Dimitrija Medvedjeva v Sloveniji. “Komentarji te vrste nimajo resne podlage. Naša zunanja politika je predvsem politika, ki je skladu temeljnimi načeli Evropske unije. Slovenija je članica EU in tem okviru usklajuje svojo politiko. Smo tudi odgovorna, članica Nata in drugih mednarodnih organizacij. tistem delu, kjer Slovenija sama kreira zunanjo politiko, mora biti odprta svet, pri tem pa spoštovati mednarodnopravne okvire, človekove pravice in zasledovanje gospodarskih, političnih in kulturnih interesov. Zato je povsem normalno, da ob takšni umeščenosti išče in ima stike tako vzhodom kot zahodom. Obisk gospoda Medvedjeva je bil pietetne narave, srečanje smo izkoristili tudi za dvostranske pogovore. Kolegu sem jasno povedal, da se veselim prihodnjega kulturnega in gospodarskega sodelovanja okvirih, ki jih dopuščajo sankcije. sem tudi poudaril, da je Slovenija čvrsta zagovornica mednarodnega prava, ki ga mora Rusija spoštovati, kakor tudi dogovore iz Minska ter neodvisnost in celovitost Ukrajine. Različni pogledi pri tem ne pomenijo, da Slovenija ne more na nekaterih področjih imeti normalnih stikov Rusijo. Podobno je drugimi državami po svetu, saj Slovenija ves čas išče uravnoteženost zunanji politiki. Gospodarska diplomacija postaja zelo pomembna orientacija zunanje politike. Odpiramo tudi veleposlaništvo Iranu.”

Na vprašanje, kakšen bo razplet arbitraže o meji s Hrvaško, je predsednik vlade dejal, da od hrvaške vlade pričakuje, da bo še enkrat premislila svoji odločitvi, da odstopi od arbitražnega sporazuma. “Verjamemo v naše argumente in prepričani smo, da bodo prevladali. Diplomatska mreža je zelo aktivna, tudi sam načenjam to temo, kjer je to možno. Sogovornikom razlagam, da je to edina pot za rešitev mejnega spora, da naj arbitražno sodišče nadaljuje delo in sprejme dokončno odločitev. Menim, da imamo močno podporo. Evropska komisija podpira nadaljevanje arbitražnega procesa, mnoge države okoli nas prav tako, pomembne države EU so tudi na takšni liniji, so pa tudi nekatere države, ki so bolj nevtralne, obstaja pa skupina držav, ki jim bo še treba pojasnjevati naša stališča. Če govorim političnih okoliščinah, se je treba zavedati, da arbitraža predstavlja edino realistično pot do rešitve mejnega vprašanja med Hrvaško in Slovenijo. To lahko trdimo po številnih neuspešnih poskusih. Dodaten argument je, da bi odstop od pravno zavezujočega dokumenta pripomogel destabilizaciji razmer na zahodnem Balkanu. Arbitražni sporazum je primer dobre prakse, kako je mogoče rešiti mejni spor, teh pa ima Hrvaška skoraj vsemi svojimi sosedami. Če prevlada mentaliteta, da je mogoče kadarkoli enostransko odstopiti od mednarodnega sporazuma, da je mogoče odstopiti iz tekme, ki se bliža koncu, ker pred tem ugotoviš, da rezultat morda ne bo najbolj ugoden, zato stopiš igrišča. Če bomo privolili to logiko, potem podobni spori regiji nimajo nobene perspektive, da bodo kadarkoli rešeni.”

Na vprašanje, da naj bi mu kmalu po objavljenih prisluhih slovenskemu sodniku in agentki premier Hrvaške ponudil pogovore o iskanju dvostranske rešitve mejnem sporu, je dr. Cerar ocenil, da kaže na izjemno premišljeno delovanje Hrvaške. “Tu gre za sosledje dogodkov, ki je bilo zelo verjetno načrtovano. Dejstva so zelo zgovorna že to, da se objavijo neki posnetki domnevnega prisluha, pove veliko tistem, ki je to objavil. Zdaj je pomembno, da iz vsega skupaj ne ustvarjamo dodatnega spora. Namreč, kot je zapisano arbitražnem sporazumu, nobena od vpletenih strani nobenem primeru ne sme ovirati dela sodišča ali nanj pritiskati. Tega se Sloveniji strogo držimo in skušamo ohraniti pozitivno politično ozračje, ker verjamemo, da se bo arbitražni proces nadaljeval. Afere puščamo ob strani, če bo prišel čas za analize dogodkih, ki spremljajo arbitražo, bomo to tudi storili.”

O begunskem valu je predsednik vlade dejal, da prihajajo ljudje, ki so zbežali pred vojno, da bi si rešili življenje in zagotovili varno življenje Evropi, da so med begunci tudi takšni, ki prihajajo zgolj zaradi ekonomskih razlogov, nekaj pa je zagotovo tudi takšnih, ki bi lahko predstavljali varnostno grožnjo. Slovenija je pripravljena na vse vrste situacij. Slovenija bo kot varuh schengenske meje ravnala strogo po pravilih, je poudaril.

Predsednik vlade je poudaril,  da se pripravljamo tudi na nepredvidene situacije, če bo prišlo do velikega navala beguncev, tako kot se zdaj dogaja na avstrijski, nemški in madžarski meji. “Slovenci moramo imeti zavesti tudi humanitarni vidik. Ker gre glavnem za ljudi stiski, je edino pravilno, da smo senzibilni, pa tudi dobro organizirani. Poleg tega moramo izraziti solidarnost Evropo. Vendar te solidarnosti nekako ni videti, na kar opozarja Nemčija.”

O domnevni neusklajenosti do begunske politike v Sloveniji, ko zunanji minister poudarja humanitarni vidik, notranja ministrica pa uporablja represivni jezik in omenja številke, ki so relativno nizke glede na število beguncev, ki se skušajo zateči na varno, je dejal, da gre za navidezno neusklajenost. “Vlada izhaja iz stališča, da bo Slovenija po načelu solidarnosti sprejela nekaj čez 850 ljudi. To so še vedno nizke številke. Gre za prvi ukrep, katerega smo že privolili. Pred nami bodo nove porazdelitve, kvote. Slovenska vlada bo pri vprašanju kvot še naprej odprta in bo treba verjetno duhu solidarnosti sprejeti še več beguncev. Vendar pri tem Slovenija poudarja, da je pri vprašanju kvot treba vztrajati pri načelu prostovoljnosti, ker je treba dopustiti vsaki državi samostojno oceno, kolikšno število lahko prenese. EU se razvija razprava, ali bi morale biti kvote obvezne. Slovenija bo tem procesu prisluhnila argumentom, ker se moramo zavedati, da tukaj ne smemo videti le solidarnosti. Sistem kvot se pa lahko čez čas izkaže kot sistem, ki bi lahko bil korist Slovenije. Če se slučajno zgodi, da se našo državo zgrne več tisoč beguncev, nas lahko rešijo le kvote, ker bi na ta način ljudi, ki jih ne bi zmogli integrirati slovensko družbo, lahko razselili po Evropi. Partnerjem pojasnjujemo, da Slovenija ne more sprejeti več ljudi, kot zmore, ker bi se lahko zgodilo, da bi preveliko število beguncev šlo na škodo domačih ljudi, tega pa si seveda ne moremo privoščiti, ker moramo najprej poskrbeti za naše državljane. Prav tako moramo zagotoviti varnost, ker vemo, da se toku beguncev dogaja marsikaj, zato je varnostni element izjemno pomemben. Slovenija je pripravljena: imamo policiste na meji, pripravljeni so pripadniki civilne zaščite. Sodelujemo tudi pripadniki nevladnih organizacij, vzpostavljamo sodelovanje občinami. Organizirali smo mrežo, ki se bo učinkovito soočila begunskim izzivom.”

Predsednik vlade je o prihodu velikega števila beguncev v Slovenijo poudaril, da so razmere pod nadzorom in da Slovenija ne zapira meja, temveč zgolj znova uvaja nadzor na eni od notranjih meja znotraj EU, to je na meji z Madžarsko, južno mejo s Hrvaško pa je naša država dolžna nadzirati zaradi Schengna. “Ljudem v stiski bomo lahko pomagali le tako, da bomo razmere obvladovali,” je dejal.

Predsednik vlade je ocenil, da je izjemni val beguncev ujel Evropo nepripravljeno in da se je EU sicer sproti odzivala, vsekakor prepočasi. Pričakuje, da bo EU namenila bistveno več denarja državam, ki so sedaj obremenjene. Begunska kriza predstavlja tudi priložnost, saj se je velik delež beguncev sposoben vključiti v lokalna okolja, je še dejal premier: “Mnogi begunci so dobro izobraženi, so mladi in imajo specifična znanja, zato lahko Evropa glede na svoje demografske primanjkljaje gleda na to tudi kot na priložnost.”

Predsednik vlade je izrazil zadovoljstvo nad podatki o gospodarski rasti, zaposlenosti in zmanjšanju javno-finančnega primanjkljaja in opozoril, da se moramo zavedati, da je Slovenija po BDP še vedno za 15 odstotnih točk nižje od ravni, ki jo je dosegla leta 2008. “Vse pozitivne trende lahko hitro izničimo, če začnemo čez noč deliti nekaj, česar dejansko še nimamo. Zato je pomembno, da vztrajamo na zastavljeni poti, to državljani morajo razumeti. Če bi tem trenutku preveč delili, bi razvrednotili vse ukrepe in dobre rezultate in bi se lahko hitro znašli na poti navzdol. Ko bo finančna slika še boljša, ko bo gospodarstvo dovolj okrepljeno, se bodo lahko tudi plače povečevale in hitreje dvigovala blaginja. Dobro je, da se postopoma vrača optimizem. To je zelo pomembno, zato potrebujemo politično stabilnost in predvidljivost, da gremo lahko naprej. Nikakor pa ne smemo spregledati, da je tudi mednarodno okolje zelo krhko, zaradi česar je treba biti zelo previden.”

Na vprašanje, kaj bo vlada storila, da bi Slovenija znova postala prva med nekdanjimi socialističnimi državami, je odgovoril, da je cilj te vlade, da Slovenija postane zgodba trajnostnega razvoja. “Izraz »zgodba uspehu«, ki se je uporabljal preteklosti, bi nas lahko znova zapeljal v domišljavost. Za razvoj pa potrebujemo investicije, zaradi česar se bo morala Slovenija še bolj odpreti to pomeni, da moramo sprostiti administrativne ovire, izboljšati poslovno okolje za vse podjetnike in zelo pomembno je, da še naprej uspešno črpamo evropska sredstva. Nadaljevati moramo seveda tudi finančno konsolidacijo.”