Danes pričela veljati zakon o urejanju položaja študentov in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Z današnjim dnem v veljavo vstopa Zakon o urejanju položaja študentov, ki bo uredil najnujnejše in najbolj akutne težave, s katerimi se študentje soočajo. Kot je ob obravnavi zakona dejal njegov predlagatelj, predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC, dr. Milan Brglez, »bodo rešitve zakona zagotovo olajšale in izboljšale socialni položaj študentov in ga naredile bolj pravičnega.« Poslanec Tabaković pa je ob sprejetju zakona izpostavil predvsem ureditev položaja študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, katerih pravice so bile do sedaj razpršene in različno urejene. Danes začenja veljati tudi novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bo omogočila pridobivanje javnih sredstev umetnikom, ki nimajo svojih agencij oziroma javnih zavodov.

»Verjamem, da se bodo umetniška dela približala ljudem, da se bo vrednost javnega okolja oplemenitila, da se bo spodbudila ustvarjalnost, da se bodo ljudje začeli zanimati za umetnost, in, ne nazadnje, da se bodo pokazali pozitivni učinki tudi v povsem materialnem smislu – ko govorimo o pomenu kulturne ponudbe za razvoj kulturnega turizma,«je poudaril predlagatelj zakona, dr. Dragan Matić.

Z novelo Zakona o urejanju položaja študentov bo status študenta tekel do konca študijskega leta tudi po diplomiranju na drugi stopnji, prav tako se mu bodo lahko odpovedali, če se bodo že prej želeli vključiti na trg dela kot iskalci zaposlitve. Zdravstveno zavarovanje bodo študentje po novem lahko koristili do konca študijskega leta v katerem so dopolnili 26 let, do državne štipendije pa bodo upravičeni tudi tuji državljani. Nadalje bo možno uveljavljanje dodatka za bivanje k štipendiji med študijskim letom, z zakonom se ureja tudi problematika študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Po novem pa bo subvencionirano študentsko prehrano mogoče koristiti do 21. ure zvečer.

Novela zakona o uresničevanju javnega interesa pa obvezuje javne investitorje, da za umetniški delež v okviru projekta namenijo 1 oz. 1,25% sredstev. To pomeni, da bodo morali zavezanci v primerih projektov, ki so financirani ali sofinancirani z javnimi sredstvi in projekti javnozasebnega partnerstva, del investicijskih sredstev nameniti za nakup likovnih oz. umetniških del. Novela velja za večje investicije, za katere je v skladu z zakonom potrebno gradbeno dovoljenje. Izrecno so iz tega izvezete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice, ceste, kanalizacije, niso pa izvzete parkovne površine in čakalnice. Novela zakona ne velja za organe lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, za katere ta ukrep velja kot priporočilo.