Premier Cerar: Ukrepati moramo pred spomladanskim povečanjem migracij

»Zahodno-balkanska migracijska pot, ki jo poznamo od jeseni 2015, se vse bolj neprodušno zapira za ilegalne migracije,» je na današnji novinarski konferenci izpostavil premier Miro Cerar, ko je povzemal nedavno dogajanje na ravni EU. Poudaril je dejstvo, da je Evropska unija v tem tednu potrdila podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah schengenskega območja, tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo. Pomemben korak k zaprtju zahodno-balkanske migracijske poti pa je tudi včerajšnji sestanek vseh držav, ki ležijo ob t. i. zahodno-balkanski poti, na Dunaju, kjer je bilo dogovorjeno, da bo pripravljen skupni akcijski načrt vseh držav z namenom preprečevanja ilegalnih migracij.
Ob tem se je predsednik vlade dotaknil tudi nedavnega vrha na Malti: »Na dogajanje na obstoječi zahodnobalkanski poti sem opozoril tudi v kontekstu razprave Evropskega sveta o tem, kako naj se EU bolj angažira v Afriki in na Bližnjem Vzhodu, kako pomagati Libiji in Egiptu in nekaterim drugim državam, pa tudi v kontekstu dogovora EU – Turčija.«

Ob tem ko postaja zahodno-balkanska pot vse bolj neprodušno zaprta za ilegalne migrante, se odpirajo nove možne poti za organiziran kriminal in ilegalne migracije: »Zato sem omenil na možnost, da se kot ena teh alternativnih poti pojavi tudi t. i. jadranska pot oz. kopenska pot po obali Jadranskega morja (od Albanije čez Črno Goro, BiH, čez Hrvaško, do Slovenije). Ocenil sem, da je sedaj pravi čas, da se na možnost nastanka take poti opozori,« je dejal premier in dodal, da bo na to prepozno opozarjati, ko bo takšna pot enkrat že vzpostavljena: »Tudi pred prvim migracijskim valom smo leto dni prej opozarjali na možnost nastanka zahodno-balkanske poti, pa naših opozoril ni nihče jemal resno.«

Ob tem je predsednik vlade postregel tudi z najnovejšimi podatki o povečanju ilegalnih migracij na področju o jadranski obali. V zadnjem tednu je Frontex zaznal, da je grško-albansko mejo prečkalo desetkrat več ilegalnih migrantov kot grško-makedonsko mejo. Albansko-črnogorsko mejo pa štirikrat več kot srbsko-hrvaško mejo. Tudi hrvaški varnostni organi sami beležijo povečan pritisk na območju hrvaške Istre: tako so pred novim letom samo v eni akciji preprečili vstop stotim osebam. V Sloveniji je PP Koper v letu 2016 obravnavala skoraj 2,5 povečanje ilegalnih prehodov glede na 2015.

»Ti podatki kažejo trend, zato je treba ukrepati sedaj v sodelovanju z vsemi ostalimi državami. Ne gre za strašenje, je moja in naša odgovornost, da pravočasno opozorimo tiste, ki morajo ukrepati, in zagotavljamo varnost tudi s preventivnimi ukrepi in koordinacijo med državami.« Ko bo nastopila pomlad, bodo pritiski ilegalnih migracij še večji, Avstrija pa lahko takrat popolnoma zapre meje. Zato opozarjam že sedaj, da je takšna situacija nevarna za Slovenijo.

Nenazadnje: Slovenija nenehno opozarja na dogajanje, ker je ena ključnih držav, v katerih se vse te poti križajo, je dejal premier Cerar: »Ne smemo dovoliti, da se ponovijo tako masovne migracije, kot smo jih že doživeli. Naša država bo pomagala – in v okviru programa relokacij tudi že aktivno sodeluje – dokler bo imela na voljo kapacitete, potem pa bo morala poseči po drugačnih ukrepi«.

V nadaljevanju se je premier v odgovoru na novinarsko vprašanje odzval tudi na aktualno dogajanje v zvezi s Cimosom. Dejal je, da je vlada intenzivno vključena v reševanje podjetja in si bo skupaj z SDH in DUTB prizadevala za pridobitev vseh možnih informacij, saj je v interesu obeh držav, da se ohrani čim več delovnih mest na obeh straneh.