Drugi kongres Kroga seniorjev SMC

Dandanes se o starejši generaciji govori predvsem v zvezi z zdravstvom, domovih za ostarele, oskrbo na domu in  v zvezi s pokojninami. Pri tem pa se pozablja, da je naša kultura še nedavno tega spoštljivo skrbela za starejše in jih cenila, saj so si s svojim dolgoletnim delom nabrali izkušnje in modrost, ki je bila mlajšim primer in vzor, ne pa breme, kot se dandanes pogosto sliši. Znanje naših prednikov je temelj, na katerem gradimo svojo sedanjost in zagotavljamo prihodnost zanamcem. Naj se nam preverjeno znanje starejših zdi še tako zastarelo, saj se ne more primerjati z bliskovitim razvojem digitalne tehnologije, je dosti bolj trdno in trajno kot mnoge še tako mamljive novitete. Zavreči in ne upoštevati tega znanja je enako kot graditi hišo v pesku.

Krog Seniorjev SMC je bil ustanovljen 17. junija 2017 na ustanovnem občnem zboru, ki ga je pripravila delovna skupina za ustanovitev skupine seniork in seniorjev v stranki SMC. Za predsednika upravnega odbora Kroga seniorjev je bil izvoljen Milan Osterc LO Murska Sobota, za podpredsednika Bojan Mavrič LO Lenart in Koper in šest članov upravnega odbora: (Jelka Sever – Časl, LO Saleška dolina, Branko Milharčič, LO Postojna, Marta Tuš, LO Ptuj, Darinka Krevs, LO Trebnje – kasneje zamenjava z Franci Pavlin LO Sevnica, Jože Duh, LO Ljutomer in Nastja Brelih, LO Ljubljana).

Izbrana področja delovanja Kroga seniorjev SMC so postala:
– Zaposlovanje ljudi na 50 let, prizadevanja članov za sistemske rešitve, da se ta populacija zaposluje oz. zaposlovanje poveča in zadrži čim dlje aktivna.
– Zakon o dolgotrajni oskrbi, članica Marta Tuš se udeleži Kongresa o dolgotrajni oskrbi.
– Skrb za zdravje – Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
– Zakon o javnem interesu v sektorju starejših.

V leto in pol dolgem mandatu smo seniorji veliko pripomogli in dobro sodelovali pri mnogih projektih na področju dela vlade, poslanske skupine in DZ:
– časovna banka
– demografski sklad
– pripombe na zakon o dolgotrajni oskrbi
– zakon o konoplji
– zakon o zdravstveni dejavnosti
– zakon o javnem interesu starejših
– Cobbis.net
– urad za starejše pri vladi republike Slovenije

Vsi člani upravnega odbora so v svojih okoljih sodelovali pri podajanju predlogov s področja infrastrukture in urejanja prostora za svoje območje, rekonstrukcije ali preplastitve cest, kolesarskih poti. Sodelovali so v svojih odborih in širše preko Kroga seniorjev SMC pri obeh referendumih, predsedniških volitvah, kjer smo našo kandidatko tudi obiskali v njenem volilnem štabu v Ljubljani. Nadalje smo aktivno sodelovali pri pripravi poslanskih volitev in nekateri tudi aktivno pripravili svojo kanditaturo.

V sodelovanju z različnimi institucijami in posameznimi predstavniki le teh smo pridobili vpoglede v priporočilo EU o srebrni ekonomiji, poročilo o izvajanju, rezultate in celovito oceno evropskega leta aktivnega staranja in solidarnost med generacijami 2012 iz leta 2015, Memorandum 2018, osnutke zakona o dolgotrajni oskrbi, različno dokumentacijo s področja aktivnega staranja v Sloveniji ipd.

Vsi dosedanji člani upravnega odbora smo aktivno sodelovali in še sodelujemo v različnih programskih odborih SMC. S svojim znanjem, poznavanjem problematike in aktivnostmi lahko pridodamo tisti košček, ki po navadi zmanjka v sprejemanju zakonodaje, sprejemanju ukrepov za izboljšanje življenja in predvsem ohranjanju kvalitete življenja starejših. Kakovostno in aktivno življenje nas starejših ohranja našo samostojnost in vključenost v družbo.
“Brez senjorjev ne gre, skupaj, solidarno naprej.”

Glede na dobre rezultate dela je bila večina članov ponovno izvoljena v upravni odbor: za predsednika upravnega odbora Kroga seniorjev je bil izvoljen Milan Osterc LO Murska Sobota, za podpredsednika Bojan Mavrič LO Koper in šest članov upravnega odbora: (Jelka Sever – Časl, LO Šaleška dolina, Branko Milharčič, LO Postojna, Franci Pavlin LO Sevnica, Jože Duh, LO Ljutomer in Nastja Brelih in Jadranka Oblak Tavčar, LO Ljubljana). Predsednik Kroga seniorjev je novoizvoljeno članico UO Jadranko Oblak Tavčar imenoval za sekretarko Kroga ter je po volilnem rezultatu v UO Kroga vstopila Jelka Kadunc Repič iz LO Kranj.

Prednostne naloge za naslednji mandat so v oblikovanju okolja za aktivno staranje. V tem okviru mislimo predvsem na ostajanje starejših v zaposlitvi in prilagoditvi delovnih mest starejšim, omogočanje samostojnega in aktivnega življenja starejših, prilagoditve bivalnih razmer in prometne infrastrukture, ki vključuje napredne tehnološke rešitve, kakovostno staranje v domačem okolju, oskrbo na domu in prednostno v podvojitvi obsega storitev pomoči na domu glede na cilj iz Resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva. Nadaljevati je potrebno s pridobivanjem stanovanjskih enot, primernih za bivanje starejših, potrebe po novih enotah so očitne ob pregledu vrst čakajočih na sprejem v domove za upokojence. Ne moremo niti mimo problematike visokih stroškov v zasebnih domovih s koncesijo, v primerjavi z domovi, ki so organizirani kot javni zavodi. Zasebni investitorji si namreč investicijo poplačajo z oskrbnino in zato ugotavljamo velike cenovne razlike primerljivih storitev.

Nadalje je potrebno urejati začasno in občasno delo upokojencev s povečanjem obsega dela in ugodnejšo davčno obravnavo upokojenskega dela ter nižjo obremenitvijo s prispevki (Zakon o urejanju trga dela). Revidirati je potrebno merila za stalno pomoč in postrežbo na podlagi Pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Smiselna je pobuda za spremembo Zakona o dohodnini zaradi uvedbe seniorske olajšave pri dohodnini in podpora programu ZDUS »Starejši za starejše« ter podpora programom za krepitev prostovoljstva.
Problem je tudi v pičlem obsegu sofinanciranja javnih socialno varstvenih programov za starejše v obdobju 2017-2023, predvideno je namreč financiranje zgolj dveh organizacij za starejše v vsega šestih večletnih programih za starejše. Za izvajanje programov za starejše je v sedemletnem obdobju namenjeno 251.215 EUR, kar znaša slabih 10% vseh sredstev namenjenih javnim socialno varstvenim programom.

Vsi prisotni so poudarili, da smo dobro delali, vendar predlagajo, da bi bilo dobro, da se v prihodnje lotimo tudi tematik, ki niso izključno seniorske. Osrednje teme so res seniorske, vendar so naša znanja mnogo širša in globlja, zato je nujno, da se vključujemo širše. Mi smo potencial, žal pa do zdaj ni bilo čutiti neke podpore našim predlogom in vizijam. Temu je morda kriva tudi splošna miselnost, da smo starejši družbi breme, namesto da bi nas videli kot vir znanja in modrosti ter nas bolj aktivno vključili v družbeno dogajanje. Potrebno je spremeniti pogled na starejše.