Dr. Erik Kopač: Koalicijski dogovor o davčnem prestrukturiranju spodbuda večji konkurenčnosti našega gospodarstva

Generalni sekretar stranke dr. Erik Kopač je v zvezi z dogovorom koalicije o davčnih spremembah izpostavil, da je njen namen spodbuda konkurenčnosti gospodarstva. Gospodarstvo bo lahko bolje nagradilo poslovno uspešne zaposlene, ker bomo razbremenili njihove plače, prav tako bo davčno ugodnejše nagrajevanje zaposlenih.

Ministrstvo za finance je včeraj v javno obravnavo posredovalo končni, koalicijsko usklajen predlog davčnega prestrukturiranja. Končni predlog je bil pripravljen po večmesečnih pogovorih in usklajevanjih z različnimi deležniki glede procesa davčnega prestrukturiranja in možnih rešitev, s katerimi bi zmanjšali obremenitev stroškov dela.

Predloga zakonov določata ukrepe za davčno razbremenitev dela in ukrepe za nadomestitev izpada. Osnovni namen predlaganih sprememb je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, predvsem s ciljem davčne razbremenitve visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki najbolj prispevajo k dodani vrednosti v podjetjih. S tem se bo zagotovilo konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji, ohranjanje delovnih mest v Sloveniji ter pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost v podjetjih. Pri tem je za dosego navedenih ciljev nujno zagotavljanje trajnega strukturnega uravnoteženja javnih financ in vzdrževanje približno enake ravni socialne države. Navedeno se bo doseglo s prestrukturiranjem davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb. Predlagajo se tudi določene druge spremembe, ki sledijo ureditvi posameznih zadev, glede katerih so se tekom izvajanja obeh zakonov pojavila odprta vprašanja.

Drugi pomemben namen predlaganih sprememb v noveli Zakona o dohodnini pa je uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Pomembna je tudi uvedba določenih administrativnih poenostavitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti za majhne obsege prve stopnje predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Za prestrukturiranje davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb se predlagajo naslednje spremembe:
• sprememba lestvice za odmero dohodnine, in sicer med 2. in 3. razred se uvede nov davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s stopnjo 34 %, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu z 41 % na 39 %, medtem, ko stopnja v zadnjem davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni v višini 50 %;
• zvišuje se dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na 11.166,37 evrov;
• uvaja se razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost, ali pa če niso upravičeni vsi delavci, pod pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
• zvišuje se stopnja davka od dohodkov pravnih za dve odstotni točki, in sicer s 17 % na 19 %.

Z namenom doseči cilje na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti fizičnih oseb se predlagajo naslednje spremembe:
• v pavšalni način določanja davčne osnove se vključuje tudi pridelava posebnih kultur, ki so ustrezno evidentirane pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ter se ohranja davčna obravnava proizvodnje vina ne glede na obseg v okviru osnovne kmetijske dejavnosti;
• kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se opredeli tudi dohodek, dosežen z malim obsegom prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v določene izdelke, in se določi oprostitev dohodnine od tega dohodka, posledično pa za davčne namene ne bo potrebno voditi knjigovodstva oziroma ustreznih evidenc, kot sedaj, in davčno potrjevati računov. Mali obseg predelave se določi s prihodkovnim pragom;
• jasneje se ureja, da se kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti rezidentov šteje tudi dohodek od pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije;
• za leta 2017, 2018 in 2019 mehanizem postopnega prehoda posameznega kmečkega gospodinjstva oziroma člana kmečkega gospodinjstva na višje obveznosti iz naslova dohodnine in posredno prispevkov za socialno varnost.

Druge predlagane spremembe:
• v noveli Zakona o dohodnini so predlagane spremembe na naslednjih področjih: status dvojnega rezidentstva, obdavčitev bonitet v povezavi s promocijo zdravja na delovnem mestu, obdavčitev denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, obdavčitev zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, dohodki od prihrankov v obliki obresti, dobički iz kapitala, doseženi pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala, in olajšava za donacije za izplačila političnim strankam;
• v noveli Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se predlagane spremembe na naslednjih področjih: ukinitev olajšave za donacije političnim strankam, črtanje ugodnosti glede družb tveganega kapitala (črtanje posebne stopnje za družbe tveganega kapitala in črtanje izvzema dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v družbah tveganega kapitala) in urejanje davčne obravnave amortizacije dobrega imena.

Predlagane rešitve novele Zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje prihodkov državnega proračuna iz naslova dohodnine v skupnem znesku okoli 106 mio evrov. Predlagane rešitve novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb za okoli 60 mio evrov letno. Neto finančni učinek novel obeh zakonov bo torej znižanje prihodkov državnega proračuna za okoli 46 mio evrov, ki se bo pokril s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

Sprememba lestvice za odmero dohodnine pomeni znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6 povprečne plače v Republiki Sloveniji (ne letnem nivoju je to 31.140 evrov), in sicer to pomeni znižanje za približno 10 % vseh zavezancev. Zavezancu, ki prejema dohodek v višini 1,64 povprečne plače in uveljavlja samo splošno olajšavo, se bo znižala davčna obremenitev za približno 39 evrov letno (3 evre na mesec), zavezancu z dohodkom v višini dveh povprečnih plač za okoli 412 evrov letno (34 evrov na mesec). Pri zavezancu, ki prejema dohodek v višini 3 povprečnih plač, bo imel letno davčno obveznost nižjo za približno 1.440 evrov (mesečno okoli 120 evrov). Povišanje dohodkovnega praga za najvišjo dodatno splošno olajšavo za 300 evrov bo imelo za posledico znižanje davčne obveznosti za 19.738 zavezancev, upravičencev do dodatne splošne olajšave. Pri dohodku v višini 11.000 evrov na letnem nivoju bodo zavezanci razbremenjeni za okoli 335 evrov letno oziroma za okoli 28 evrov mesečno.